Državljanska vzgoja

Šola Gimnazija Škofja Loka
Avtor/-ji primera Tanja Gartner
Ime/Naslov dejavnosti Državljanska vzgoja
Vrsta dejavnosti OIV
Nosilni predmet/-i Sociologija
Sodelujoči predmeti Zgodovina, geografija, angleščina
Trajanje (število ur) 35 ur
Število ponovitev Vsako šolsko leto
Ciljna skupina Dijaki 3. letnika
Število vključenih dijakov Približno 150 dijakov  v vsakem šolskem letu
Število sodelujočih učiteljev 4 učitelji
Zunanji sodelavci; institucije Evropski poslanci, slovenski poslanci, osebje Informacijske pisarne Evropskega parlamenta za Slovenijo; različne institucije EU, Informacijska pisarna Evropskega parlamenta za Slovenijo, Državni zbor RS, turistične agencije
Cilji dejavnosti/Učni cilji Učni cilji so del sklopa OIV v 3. letniku - ustavna ureditev Republike Slovenije, EU in njene institucije. Namen je dijakom predstaviti dogodke pred osamosvojitvijo Slovenije, njen nastanek in vključevanje Slovenije v EU ter jih seznaniti z nastankom in delovanjem EU.
  • Dijaki se seznanijo s temeljnimi načeli EU.
  • Dijaki poznajo tudi ključne zgodovinske mejnike oblikovanja EU.
  • Dijaki razumejo pomen Jeana Monneta in Roberta Schumana pri oblikovanju  nove evropske skupnosti.
  • Dijaki poznajo meje EU in možnosti nadaljnje širitve EU.
  • Dijaki se zavedajo temeljnih vrednot evropskega prostora in spoznajo vrednote, kot so demokracija, svoboda ipd. ter o njih razpravljajo.
  • Dijaki ponovijo tudi simbole EU, se seznanijo z njeno politiko in spoznajo prednosti življenja v EU (skupni trg, denarna valuta, izobraževanje idr.).
Kratek opis Dijaki na predavanju in delavnicah dobijo vpogled v obdobje tik pred osamosvojitvijo Slovenije (dogodki v 80. letih prejšnjega stoletja: Nova revija; nastajanje prvih političnih strank;  delovanje političnih strank danes ter njihova problematična delitev na leve in desne;  aretacija četverice in dogodki, povezani z njo; nastanek Demosa; prve volitve v državni zbor; prve volitve predsednika; nastanek samostojne države Slovenije; prizadevanja za priznanje Slovenije v svetu; desetdnevna vojna v Sloveniji).
V nadaljevanju spoznajo glavne institucije EU, druge institucije EU in njihovo delovanje ter na kratko analizirajo vlogo in pomen posameznih institucij. Seznanijo se z delovanjem varuha človekovih pravic in na koncu še z aktualno problematiko omenjenih institucij.
V prvem delu se dijaki na predavanju, ki ga spremlja predstavitev v ppt, seznanijo z osamosvojitvijo Slovenije in nastankom prvih političnih strank ter njihovim delovanjem danes. Med predavanjem rešujejo delovne liste. Učiteljeva naloga je dijake vključiti v debato. V drugem delu dijaki v računalniški učilnici rešujejo delovne liste na temo EU in njene institucije. V zaključku  rešene delovne liste pregledamo.
Dijaki v Ljubljani obiščejo tudi Državni zbor RS in Informacijsko pisarno Evropskega parlamenta za Slovenijo, kjer se seznanijo z delovanjem obeh institucij. Na šoli nas obišče tudi evropski poslanec. Dijaki se na srečanje pripravijo tako, da o njem poiščejo podatke in na podlagi teh zanj pripravijo vprašanja, na katera jim po kratkem nagovoru odgovarja.
V šolskem letu se dijaki tudi odpravijo na strokovno ekskurzijo in obiščejo najpomembnejše institucije EU. Tam  jih sprejmejo slovenski predstavniki, ki po predstavitvi določene institucije odgovarjajo na vprašanja dijakov.
Obravnavana tematika je tudi v 3. letniku del učne snovi pri sociologiji. Tako se del snovi preverja in ocenjuje pri testu iz sociologije, in sicer takrat, ko se preverja in ocenjuje tema Odločanje v skupnosti.
Evalvacija Evalvacija poteka z evalvacijskim vprašalnikom po končanem projektu.
Ugotovitve Dijaki dobijo vpogled v politično in socialno strukturo v Evropi, poglobijo znanje o evropski kulturni dediščini v vsej njeni enovitosti in raznolikosti ter spoznajo večjezično in večkulturno naravo evropskega prostora. Z oblikami in metodami dela so zadovoljni, ker so lahko aktivno vključeni v razgovor  pri podajanju vsebin. Zelo jim je všeč obisk poslanca evropskega parlamenta, saj odgovarja na vprašanja, ki mu jih sami zastavijo. Strokovna ekskurzija se jim zdi zanimiva in pomeni nadgradnjo v šoli usvojenih teoretičnih vsebin.
Dodana vrednost V okviru OIV dijaki pridobijo poglobljeno znanje o evropski kulturni dediščini, večjezični in večkulturni naravi evropskega prostora, razvijajo zavest o zgodovinskih dogodkih polpretekle zgodovine pri nastajanju EU, obiščejo evropske institucije in delajo v delavnicah.
Vsebinski poudarek je, da dijaki dobijo vpogled v obdobje tik pred osamosvojitvijo Slovenije in takoj po njej. Evropska dimenzija v izobraževalnih programih se uresničuje tako, da pri dijakih razvijamo védenje in zavest:
  • o zgodovinskih silnicah, ki so izoblikovale Evropo, še zlasti glede na razvoj pojmov prava, države in svobode;
  • o nalogah in delovanju organov EU in Sveta Evrope.
Pomembno dodano vrednost predstavlja tudi ekskurzija v Belgijo, s ciljem obiskati evropske institucije in se podrobneje seznaniti z njihovim delovanjem.
Prenosljivost Iz dobre prakse predmeta evropske študije v evropskem oddelku smo oblikovali državljansko vzgojo kot samostojni sklop in ga prenesli v vse oddelke splošne gimnazije v 3. letniku, kjer je postal del rednega programa OIV.
Nujni izvedbeni pogoji Potrebna so finančna sredstva za realizacijo strokovne ekskurzije.
GRADIVA Skripta za dijake, profesorjeve učne priprave, učni listi za dijake, plakat, evalvacijski vprašalnik, program ekskurzije.
Strokovna skupina Konzorcija splošnih gimnazij je opravila temeljni strokovni in jezikovni pregled objavljenih predstavitev primerov dobre prakse. Za vsebinsko in jezikovno ustreznost prilog strokovna skupina konzorcija ne odgovarja.