Formalna debata

Šola Srednja šola Slovenska Bistrica
Avtor/-ji primera Mag. Marjan Kampuš
Ime/Naslov dejavnosti Formalna debata
Vrsta dejavnosti Didaktična novost v posodobljenih učnih načrtih, dejavnost za razvoj kompetenc
Nosilni predmet/-i Zgodovina, sociologija
Sodelujoči predmeti Geografija, psihologija, slovenščina
Trajanje (število ur) V vsakem šolskem letu 30 ur
Število ponovitev 5 ponovitev
Ciljna skupina Dijaki 2., 3. in 4. letnika
Število vključenih dijakov Najmanj 60 dijakov v vsakem šolskem letu od leta 2008 dalje
Število sodelujočih učiteljev 5 učiteljev
Zunanji sodelavci; institucije -
Cilji dejavnosti/Učni cilji
  • Spodbujanje medkulturnega dialoga in strpnosti.
  • Razvijanje kulture dialoga z upoštevanjem in spoštovanjem drugačnih pogledov in stališč, z zagovarjanjem svojih pogledov in stališč ter argumentov zanje.
  • Razvijanje pripravljenosti za premagovanje predsodkov in stereotipov.
  • Spodbujanje inovativnosti, ustvarjalnosti, tvornega sodelovanja in prizadevanja za doseganje skupnih ciljev.
  • Spodbujanje spoštovanja do kulturne različnosti in medkulturnega dialoga.
  • Spodbujanje ustne komunikacije.
  • Oblikovanje, izražanje in zagovarjanje argumentov.
  • Vključevanje IKT za iskanje uporabnih in verodostojnih informacij, podatkov in dokazov.
  • Obdelava, posredovanje oziroma predstavitev različnih ugotovitev in spoznanj.
Kratek opis Formalna debata pri pouku od učiteljev in dijakov zahteva celostni pristop in temeljito pripravo. Pred vsako izvedbo so se dijaki pri učitelju mentorju udeležili konzultacij, na katerih so skupaj pregledali in analizirali argumente ter ponovili osnovna pravila formalne debate in njen potek. Seznanjeni so bili s pravili ocenjevanja. Vsaki izvedeni uri je sledila temeljita analiza, v kateri so dijaki podali svoje mnenje o obravnavani temi in izvedbi debate. Temeljno vodilo vsake debate je bilo, da prepričujemo z močjo argumentov, ki so dokazljivi, preverljivi in relevantni. Prav tako smo skozi debato spodbujali strpen dialog, ki temelji na spoštovanju drugače mislečih. Večina izvedenih debat je pri dijakih spodbudila veliko zanimanja in medsebojnih diskusij tudi po koncu izvedene ure.
Evalvacija Evalvacija je potekala sproti v razredu in je bila vodena s strani učitelja, ki je ovrednotil nastop debaterjev. Prav tako smo izdelali ocenjevalni obrazec, ki je podlaga za pridobitev ocen.
Ugotovitve Dijaki vedno znova izražajo veliko zadovoljstvo s tovrstnim načinom pouka. Menijo, da gre za dobrodošlo novost in popestritev pouka. Kljub temu da v delo vložijo več truda kot pri tradicionalnem ocenjevanju (iskanje primerne literature za argumente, sodelovanje članov skupine, priprava na nastop, uporaba IKT idr.), si želijo še več takšnih oblik dela. Prav tako ugotavljamo, da je trajnost pridobljenega znanja večja, saj so dijaki sami spoznavali obravnavno snov, jo aktualizirali, ovrednotili in kritično obdelali. Zagotovo bomo s to didaktično posodobitvijo nadaljevali tudi v prihodnje, ne samo v razredu, ampak tudi kot primer predstavitve dela na informativnih dnevih in v delavnicah na osnovnih šolah.
Dodana vrednost Dodana vrednost se kaže v zadovoljstvu dijakov s tovrstnim načinom dela, trajnosti pridobljenega znanja, pridobljenih veščinah sodelovanja v skupini in  iskanju relevantnih argumentov. V ospredju ni pridobivanje ocen, ampak kvalitetno izpeljana debata.
Prenosljivost Formalna debata je po našem mnenju z manjšimi prilagoditvami prenosljiva v vse programe in letnike.
Nujni izvedbeni pogoji Pri takšni obliki izvajanja pouka večjih ovir ni, vedno pa obstaja tveganje, da kateri od debaterjev zboli in je treba iskati nove termine za izvedbo.
GRADIVA Ocenjevalni obrazec za formalno debato, potek formalne debate, učne priprave.
Strokovna skupina Konzorcija splošnih gimnazij je opravila temeljni strokovni in jezikovni pregled objavljenih predstavitev primerov dobre prakse. Za vsebinsko in jezikovno ustreznost prilog strokovna skupina konzorcija ne odgovarja.