Uvajanje ključne kompetence učenje učenja

Šola Škofijska gimnazija Vipava
Avtor/-ji primera Petra Rep
Ime/Naslov dejavnosti Uvajanje ključne kompetence učenje učenja
Vrsta dejavnosti Dejavnost za razvoj kompetenc
Nosilni predmet/-i Psihologija, kemija, biologija, matematika, italijanščina, fizika
Sodelujoči predmeti Vsi drugi predmeti
Trajanje (število ur) Večletna aktivnost
Število ponovitev 3 ponovitve (3 leta v vsakem oddelku najmanj enkrat)
Ciljna skupina Vsi dijaki (s poudarkom na dijakih 1. letnika)
Število vključenih dijakov V prvem letu projekta dijaki, ki so jih poučevali člani tima za učenje učenja, nato smo dejavnost razširili na skoraj vse dijake šole.
Število sodelujočih učiteljev 6 članov tima in svetovalna delavka, v drugem in tretjem letu projekta skoraj vsi učitelji
Zunanji sodelavci; institucije -
Cilji dejavnosti/Učni cilji Splošni cilj je bil pri dijakih izboljšati ključno kompetenco učenje učenja. Znotraj tega smo si vsako leto projekta zastavili operativne cilje.
Šolsko leto 2010/2011
  • Učitelji - člani projektnega tima spoznamo nove učne strategije in jih uporabimo pri poučevanju svojega predmeta.
  • Dijaki izbranih oddelkov spoznajo različne učne strategije in jih vodeno preizkusijo.
  • Dijaki izbranih oddelkov preizkušene učne strategije uporabijo pri samostojnem učenju, prilagojene svojemu učnemu stilu in posameznemu predmetu oziroma učni snovi.
Šolsko leto 2011/2012
  • Učitelji - člani projektnega tima podrobneje spoznamo načela sodelovalnega učenja in jih uporabimo pri poučevanju svojega predmeta.
  • Dijaki 2. letnika preko sodelovalnega učenja razvijejo socialne spretnosti in izboljšajo svojo motivacijo za učenje.
  • Dijaki 1. letnika pri vsakem predmetu spoznajo vsaj eno učno strategijo in jo vodeno preizkusijo.
Šolsko leto 2012/2013
  • Učitelji - člani projektnega tima podrobneje spoznamo načela metakognicije in jih uporabimo pri poučevanju svojega predmeta.
  • Dijaki 2. in 3. letnika izboljšajo svojo motivacijo za učenje ter samoevalvacijo učenja in znanja.
  • Dijaki 1. letnika pri vsakem predmetu spoznajo vsaj eno učno strategijo in jo vodeno preizkusijo.
Kratek opis Na začetku projekta Uvajanje medpredmetne kompetence učenje učenja v pouk, tj. v šolskem letu 2010/2011, smo oblikovali projektni tim učiteljev, ki je zraven vodje vključeval še šest članov. Posamezne aktivnosti v okviru projekta, ki je bil voden s strani ZRSŠ, smo najprej izvedli in v praksi preizkusili člani projektnega tima, nato pa znanje in izkušnje širili na kolektiv. Za prednostno področje dela smo na podlagi mnenja celotnega kolektiva, ki je izhajalo iz analize obstoječega stanja, določili kognitivno področje kompetence učenje učenja (učne strategije). Člani projektnega tima smo se na tem področju dodatno izobrazili, med šolskim letom spoznavali različne učne strategije in jih uporabili pri poučevanju svojega predmeta. Dijaki so tako spoznali določeno učno strategijo, jo vodeno preizkusili ter nato uporabili samostojno (v šoli in doma). Na koncu šolskega leta smo vsem učiteljem predstavili svojo razvojno delo in primere dobre prakse, ki smo jih zbrali v priročniku za učitelje.
Uporabili smo pet različnih učnih strategij. Priročnik vsebuje za vsako od teh strategij naslednje elemente: opis strategije; refleksijo učitelja, ki je strategijo uporabil; kratek povzetek praktične izvedbe strategij posameznega učitelja (glej priloge).
1. Paukova strategija: Paukova strategija_opis
2. Primerjalna matrika: Primerjalna matrika_opis
3. Miselni vzorec: Miselni vzorec_opis
4. Zaporedje dogodkov: Zaporedje dogodkov_opis
5. VŽN plus: VŽNplus_opis
Primeri uporabe učnih strategij so označeni tako, da je v imenu priloge najprej ime strategije, nato pa dodan predmet, pri katerem je učitelj strategijo uporabil (npr. Paukova strategija_italijanščina; Primerjalna matrika_kemija).
Drugo leto projekta (šolsko leto 2011/2012) smo člani projektnega tima učiteljem po aktivih še enkrat predstavili tiste učne strategije, za katere smo presodili, da so za njihov predmet najbolj uporabne. Naš cilj je bil, da vsak učitelj pri svojem predmetu izvede vsaj eno učno uro z uporabo ene od učnih strategij (v 1. letniku vodeno). Da bi učiteljem olajšali izpeljavo refleksije o uporabi učne strategije,  je projektni tim izdelal obrazce za refleksijo, in sicer posebej za delo s tekstom in za uporabo grafičnih organizatorjev (prilogi Obrazec za refleksijo_strategije za delo s tekstom in Obrazec za refleksijo_grafični organizatorji). Člani projektnega tima smo začeli uvajati elemente sodelovalnega učenja (nesistematično), primer (priloga Sodelovalno učenje_italijanščina, sodelovalno učenje_kemija) in skušali na ta način pozitivno vplivati na motivacijo dijakov (motivacijsko področje kompetence učenje učenja). Med letom smo v svoje delo vključili še metakognitivno področje kompetence učenje učenja. Izdelali smo vprašalnik za samoevalvacijo pisne naloge (priloga Vprašalnik za samoevalvacijo pisne naloge). Vsak član projektnega tima je v enem razredu izvedel samoevalvacijo ene pisne naloge.
Tretje leto projekta (šolsko leto 2012/2013) smo člani projektnega tima podrobneje spoznali področje metakognicije ter to področje že na začetku leta predstavili vsem učiteljem (priloga Predstavitev kolektivu_2012_2013). Kolege smo nagovorili k razvijanju tega področja, sami pa smo nadaljevali z izvajanjem samoevalvacije pisnih nalog in skušali spodbujati motivacijo dijakov (posredno ali neposredno; primer (priloga Motivacija_italijanščina). Še naprej smo vsi učitelji razvijali kognitivno kompetenco učenje učenja. Učitelji so oddali svoje načrte za posamezen letnik, ki so vključevali učno snov, strategijo in opis strategije ter predviden termin izvedbe (primer za predvidene učne strategije je v prilogi Predstavitev kolektivu_2012_2013).
V tem letu smo si člani projektnega tima izbrali tudi en tematski sklop, v katerega smo skušali zajeti vsa tri področja kompetence učenje učenja (priloga Tematski sklop_italijanščina, tematski sklop_kemija, tematski sklop_matematika).
Evalvacija Z evalvacijskim vprašalnikom (priloga Evalvacijski vprašalnik 2010_2011) ter analizo ocenjevalnih obrazcev za refleksijo, ki so jih oddali učitelji. Analizirali smo tudi samoevalvacije pisnih nalog pri dijakih.
Ugotovitve Rezultati so različni, v splošnem se je pokazalo rahlo izboljšanje ključnih področij kompetence učenje učenja. Evalvacija projekta v šolskem letu 2010/2011 je bila usmerjena na izboljšanje kognitivnega področja kompetence učenje učenja in je natančneje predstavljena v prilogi Evalvacija 2010_2011. V drugem letu projekta smo se osredotočili na evalvacijo samoevalvacij pisnih nalog; primer prikazujeta prilogi Evalvacija samoevalvacije_psihologija in Evalvacija samoevalvacije_kemija. Na razvoj kognitivne kompetence v tem in naslednjem letu smo sklepali na podlagi refleksij, ki so jih z dijaki naredili učitelji.
Dodana vrednost Sodelovanje učiteljev, poročanje o dobrih praksah na skupnih konferencah, strokovno izpopolnjevanje v eni izmed ključnih kompetenc.
Prenosljivost Vse je prenosljivo.
Nujni izvedbeni pogoji Usposobljenost učiteljev in njihova motivacija za to delo.
GRADIVA Gradivo za učitelje, učne priprave s primeri in delovnimi listi za dijake, evalvacijski vprašalniki, prispevki na državnih srečanjih, objavljeni članki.
Strokovna skupina Konzorcija splošnih gimnazij je opravila temeljni strokovni in jezikovni pregled objavljenih predstavitev primerov dobre prakse. Za vsebinsko in jezikovno ustreznost prilog strokovna skupina konzorcija ne odgovarja.