Religije sveta

Šola Srednja šola Slovenska Bistrica
Avtor/-ji primera Mag. Irena Wozniak
Ime/Naslov dejavnosti Religije sveta
Vrsta dejavnosti Medpredmetna povezava pri različnih predmetih (povezovanje ciljev, vsebin, oblik in metod dela, spretnosti, kompetenc idr.)
Nosilni predmet/-i Zgodovina, geografija, psihologija, sociologija, slovenščina
Sodelujoči predmeti -
Trajanje (število ur) 2 šolski leti  
Število ponovitev 6 ponovitev
Ciljna skupina Dijaki 3. letnika (5 oddelkov)
Število vključenih dijakov 132 dijakov
Število sodelujočih učiteljev 6  učiteljev
Zunanji sodelavci; institucije Predstavnik religij; cerkvena občina pravoslavne cerkve, cerkvena občina protestantske cerkve, Judovska skupnost Slovenije, islamska verska skupnost, budistična verska skupnost, hinduistična verska skupnost
Cilji dejavnosti/Učni cilji
  • Uporaba novih pristopov pri izvajanju predmetov.
  • Seznanitev s temelji vsake od obravnavanih religij.
  • Celostna obravnava posamezne vere, poznavanje pomena povezovanja znanj in veščin.
  • Vzpostavitev kritičnega odnosa do različnih virov in literature ter lastnega predznanja.
  • Zavedanje pomena verske strpnosti in verskega pluralizma (vzgoja za strpnost).
  • Globlje razumevanje procesa globalizacije.
  • Učenje sodelovanja, odgovornosti, delegiranja, prevzemanja različnih vlog ter soočenja lastnih idej z idejami in pogledi drugih.
Kratek opis Religija je kompleksen pojem, za razumevanje katerega potrebujemo širok vpogled in sočasno procesiranje informacij iz zelo različnih virov. Tak vpogled smo želeli našim dijakom omogočiti z izpeljavo projekta in medpredmetnimi povezavami. Naš poglavitni cilj je bil, da dijaki spoznajo svetovne religije s hkratno obravnavo različnih predmetnih področij. Hkrati pa je doživljanje religije vedno zelo osebno, zato smo izbrali način samostojne obravnave in srečanja s predstavnikom posamezne religije, pri čemer so se dijaki imeli tudi možnost soočiti z lastnimi stališči in s predsodki.
Potek dejavnosti:
  • Dijaki so si ob začetku šolskega leta izbrali preučevano religijo (tri v šolskem letu) in svoje predmetno področje.
  • Sledila je samostojna obravnava problema v okvirih predmetnega področja pod vodstvom mentorja.
  • Dijaki so pripravili seminarske naloge, predstavitve in vprašanja za gosta, predstavnika religije.
  • Posamezno religijo so vse predmetne skupine predstavile na skupnem srečanju, na katerem je bil prisoten tudi gost, predstavnik religije. Predstavitve so vključevale tudi pogovor z njim.
  • Sledila je evalvacija.
Evalvacija
  • Mentorji so ocenili predstavitve dijakov po posameznih predmetnih področjih, vključujoč spremljajoče izdelke (seminarske naloge, izročke).
  • Pridobljeno znanje vseh dijakov so mentorji ocenjevali tudi v sklopu rednega preverjanja in ocenjevanja doseganja učnih ciljev.
  • Po predstavitvah so mentorji skupaj z gosti opravili evalvacijo posamezne predstavitve.
  • Dijaki, vključeni v projekt, so opravili evalvacijo projekta z evalvacijskim vprašalnikom.
Ugotovitve Ključne ugotovitve mentorjev:
  • Dijaki so k obravnavi religij pristopili problemsko in celostno.
  • Izkazali so inovativnost pri iskanju informacij, problemskih področij in oblikovanju predstavitev.
  • Pridobili so aktualno in vsebinsko koherentno znanje o posameznih religijah, ki ga znajo uporabiti v razmišljanju in razgovoru o dnevnopolitičnih dogodkih.
  • Ob sodelovanju s predstavniki posameznih religij so pridobili osebno izkušnjo preverjanja lastnih shem in prepričanj o posamezni religiji ter možnost primerjanja lastnih vrednot in mnenj.
Ključne ugotovitve dijakov:
  • Razširjeno in bolj povezano znanje o religijah in sodobnem svetu.
  • Zanimive in uporabne informacije o lastni kulturi in drugih kulturah.
  • Povečana odprtost in sprejemanje drugačnosti.
Ključne ugotovitve gostov:
  • Odprtost in radovednost sodelujočih dijakov in mentorjev.
  • Visoka kakovost predstavljenih informacij – objektivnost in takt pri predstavljanju zgodovinskih in aktualnih vprašanj, povezanih s posamezno religijo.
Dodana vrednost
  • Znanje, ki služi lažjemu dojemanju globalnih procesov in običajev sodobnega časa.
  • Uporabno in aktualno znanje ter možnost debate o pridobljenem znanju z informiranimi predstavniki religij.
  • Samostojna in celostna obravnava posameznih religij ter aktualnih družbenih vprašanj v zvezi z njimi.
  • Samostojno sklepanje o povodih in ozadjih konfliktov v povezavi z različnimi religijami na podlagi samostojne izbire in analize verodostojnih znanstvenih virov.
  • Osebna izkušnja z različnimi verstvi in njihovimi predstavniki.
Prenosljivost Medpredmetna obravnava tematike je dijakom olajšala povezovanje znanja z različnih predmetnih področij ter s tem celovitejše razumevanje globalnih procesov v sodobnem času. Ocenjujemo, da je dodana vrednost projekta tudi v osebni izkušnji dijakov na več ravneh: v osebnem stiku s pripadniki drugih ver, nujnem sodelovanju in povezovanju med skupinami, iskanju primerne in kvalitetne literature in virov, vzpostavljanju objektivnega odnosa do virov.
Prenosljivost posodobitve bomo ocenili po predlaganih sklopih.
Prenosljivost v druge letnike: obravnavana tematika zahteva določeno mero osebnostne zrelosti, razgledanosti in odprtosti, hkrati pa je za kvalitetno obravnavo potrebno veliko vloženega dela in energije. Zato ocenjujemo, da je ciljna skupina dijakov 3. letnika najprimerneje izbrana, saj se obravnavane vsebine takrat najbolje skladajo z učnimi cilji, zrelostjo in obremenjenostjo dijakov.
Prenosljivost v druge programe: menimo, da bi bil projekt izvedbeno primeren za izvajanje v vseh programih, vendar bi za enak ali podoben doprinos zahteval nekatere modifikacije. Modifikacije bi bile potrebne predvsem glede upoštevanja specifike učnih ciljev posameznih programov ter konkretizacije učnih ciljev, ki naj bi jih dijaki  s sodelovanjem pri projektu dosegli. Prav tako bi se spremenila vloga mentorjev. Menimo, da bi imeli mentorji v strokovnih in poklicnih programih veliko večjo vlogo tako pri izboru informacij in podatkov kot pri njihovem osmišljanju. Dejanska vrednost projekta bi bila v konkretizaciji izkušnje s svetovnimi religijami pri dijakih drugih programov verjetno še večja, saj imajo v povprečju manj osebnih izkušenj s spoznavanjem drugih narodov in ver.  
Prenosljivost v druge predmete:
Upoštevajoč medpredmetno povezovanje, ki je bilo že v sami osnovi našega projekta, menimo, da je širina vključenih predmetov zadovoljiva. Vsekakor bi bilo možno vključiti tudi druga predmetna področja (npr. filozofijo, biologijo, strokovne predmete s področja živilstva in prehrane, zdravstvenih ved, ekonomije idr.) oziroma bi bilo morda bolj priporočljivo ob prenosu projekta oblikovati interesno skupino učiteljev različnih predmetnih področij, ki bi jih sodelovanje v projektu pritegnilo.
Prenos v druge učne situacije:
Ena od temeljnih idej tega projekta je bilo združevanje in sinergija različnih učnih pristopov mentorjev in dijakov. Pri obravnavi tem smo zajeli široko paleto pristopov, od raziskovanja in analize javnega mnenja, kritične analize virov in kvalitativne analize besedil, formalne debate do predstavitev in intervjujev. Eno glavnih načel našega delovanja je bilo spodbujanje dijakov k samoiniciativnemu pristopu k temi. Zato menimo, da bi bila vključenost kakšnih drugih, inovativnih učnih situacij možna in dobrodošla, predvsem pa odvisna od interesov mentorjev in dijakov.
Nujni izvedbeni pogoji
  • Dobro sodelovanje manjše skupine učiteljev, ki uvidijo predmetno povezanost svojih predmetov.
  • Želja po povečanju kulturnega in socialnega kapitala dijakov.
  • Pripravljenost na dolgoročno delo na projektu.
  • Samoiniciativnost tako dijakov kot mentorjev.
  • Pripravljenost na odpiranje šolskega prostora zunanjim institucijam  s strani vodstva, strokovnih delavcev in dijakov.
Ovire, na katere smo naleteli med izvajanjem projekta:
  • Pomanjkanje kvalitetnih in objektivnih virov za obravnavo aktualnih družbenopolitičnih vprašanj.
  • Nezrelost nekaterih dijakov za obravnavo občutljivih tem.
  • Različni kriteriji ocenjevanja med različnimi predmetnimi področji.
  • Izogibanje odgovornosti pri skupinskem delu dijakov.
Tveganja, ki smo jih prevzeli med izvajanjem projekta:
  • Odgovornost za celovito in objektivno obravnavo pogosto perečih družbenih problemov smo prepustili v roke dijakov (pod vodstvom mentorja, kar se je sicer izkazalo za uspešno).
  • Nepoznavanje ali slabo poznavanje informiranih članov religij, ki so obiskali dijake.
  • Zanašanje na prostovoljno in brezplačno sodelovanje zunanjih institucij.
Strokovna skupina Konzorcija splošnih gimnazij je opravila temeljni strokovni in jezikovni pregled objavljenih predstavitev primerov dobre prakse. Za vsebinsko in jezikovno ustreznost prilog strokovna skupina konzorcija ne odgovarja.