Projektno delo z osnovami raziskovalnega dela

Šola II. gimnazija Maribor
Avtor/-ji primera Zdenka Keuc
Ime/Naslov dejavnosti Projektno delo z osnovami raziskovalnega dela
Vrsta dejavnosti Kroskurikularna povezava, šolski projekt, raziskovalna dejavnost, medpredmetna povezava pri različnih predmetih (povezovanje ciljev, vsebin, oblik in metod dela, spretnosti, kompetenc idr.)
Nosilni predmet/-i Samostojen izbirni predmet
Sodelujoči predmeti Možna vključitev vseh predmetov gimnazijskega programa
Trajanje (število ur) 140 minut
Število ponovitev Dejavnost smo kontinuirano izvajali štiri leta (2010‒2014).
Ciljna skupina Vsi dijaki gimnazijskega programa
Število vključenih dijakov 58 dijakov
Število sodelujočih učiteljev 23 učiteljev
Zunanji sodelavci; institucije Center narave Poljčane; NMF UM, Univerza v Novi Gorici, Pipistrel Ajdovščina, EXPERT 2020, Mestna občina Maribor; Moderacija medvrstniških sporov ‒ Univerza v Mariboru in Novi Gorici, UWC v Devinu
Cilji dejavnosti/Učni cilji
  • Tematski sklopi, usmerjeni na življenjske situacije.
  • Ciljno usmerjene in načrtovane dejavnosti, katerih nosilci so dijaki.
  • Vključenost dijakov v različne individualne in skupinske projekte na državni in mednarodni ravni.
  • Upoštevanje interesov, potreb in sposobnosti dijakov.
  • Sodelovalnost in odprtost ter velika prenosljivost pridobljenih znanj in veščin.
  • Prevzemanje odgovornosti za reševanje nastalega problema v konfliktnih situacijah.
  • Razvijanje sposobnosti samostojnega, ustvarjalnega in kritičnega mišljenja ter presojanja.
Kratek opis Projektno (učno) delo z osnovami raziskovalnega dela (PD z ORD) je predmet, ki temelji na načrtnem in sistematičnem izkustvenem učenju ter dijakom omogoča dejavno vlogo v procesu izgradnje lastnega znanja in usposobljenosti. Predmet poleg strokovnih znanj različnih predmetov in področij razvija kompetence, ki dijakom omogočajo, da so učinkovitejši v reševanju problemskih situacij, zmožni uporabljati različne strategije, metode in tehnike učenja ter pristope k raziskovalnemu delu. Te veščine so komunikacijske in predstavitvene spretnosti, učinkovita organiziranost in usposobljenost za upravljanje s časom, samoocenjevanje ter spretnosti dela v skupini, ki razvijajo tudi voditeljske sposobnosti. To dijakom omogoča oblikovati realno pozitivno samopodobo za uspešno učenje in delo tudi po končani srednji šoli.
Namen predmeta je usposobiti dijake za identifikacijo lastnih potencialov v procesu prepoznavanja in reševanja problemov v projektih ali raziskavah, kar vključuje načrtovanje, izpeljavo in kritično vrednotenje lastnih dosežkov. PD z ORD je izrazito usmerjeno v pridobivanje in razvijanje izkustvenih projektnih znanj in spretnosti, ki dijakom omogočajo aktivno delovanje v lokalnih skupnostih.
Predmet je zasnovan na osnovi učnih izkušenj, ki jih sestavlja niz med seboj povezanih delavnic, terenskih aktivnosti, raziskav, dela na učnih poligonih in seminarjev. Z navedenimi aktivnostmi dijaki izgrajujejo mrežo znanj in veščin, ki so potrebne za uspešno vključevanje na trg dela. Pouk temelji na izkustvenem, eksperimentalnem, problemskem in raziskovalnem pristopu, ki prispeva k razumevanju delovanja današnje družbe, tehnologije in gospodarstva ter posameznika usmerja k pozitivnemu odnosu do reševanja aktualnih problemov. Predmet je vsebinsko in didaktično povezan z drugimi predmetnimi področji in spodbuja sodelovanje strokovnjakov različnih strok.
Evalvacija Z vprašalniki za dijake in starše, ki smo jih pripravili na šoli, z evalvacijskimi vprašalniki ZRSŠ, s polstrukturiranimi intervjuji in z razgovorom z učitelji, ki so bili vključeni v program.
Ugotovitve Učni načrt je glede na namen, cilje, vsebine, standarde znanja in didaktična priporočila mogoče uresničevati in uresničiti, kot je predvideno. Kakovost izvedbe je lahko bistveno boljša, če v realizacijo posameznih ciljev vključimo strokovnjake različnih področij in je nosilcev predmeta več. To opažanje lahko podkrepimo z dejstvom, da ta predmet usposablja dijaka za identifikacijo lastnih potencialov v procesu prepoznavanja in reševanja problemov, razvijanje izkustvenih projektnih oziroma raziskovalnih znanj in spretnosti, ki dijaku lahko omogočajo aktivno delovanje v skupnosti. Pouk temelji na izkustvenem, eksperimentalnem, problemskem in raziskovalnem pristopu in spodbuja sodelovanje strokovnjakov različnih strok, zato večina gimnazijskih učiteljev lahko uspešno zastopa le svojo stroko, težko pa se prilagodi širini, ki jo predmet zahteva. En sam učitelj, naj bo še tako zelo motiviran, težko pokriva tako zelo različno paleto interesov in znanj, zato naše izkušnje kažejo, da predmet zahteva večjo fleksibilnost v organizaciji in izvedbi programa, pri čemer je sodelovalen pristop učiteljev in širše skupnosti nujen.
PD z ORD je predmet, v katerem se odpirata dijaška kreativnost in samoiniciativnost, saj cilji projekta vedno nastajajo v skupini, s konsenzom vseh udeleženih in z jasno opredeljenimi končnimi dosežki. Dijake smo urili v kritičnem razmišljanju, osmišljanju njihovih prizadevanj, uporabi meditativnih tehnikih pri reševanju sporov oziroma iskanju skupnih imenovalcev. Evalvacije triletnega obdobja dokazujejo napredek dijakov v kritičnem razmišljanju in tudi v kakovosti dosežkov, ki so plod projektnega dela. Predmet je omogočal sistematično pridobivanje znanj s področja uvajanja mladih v raziskovalno delo, kar se je odrazilo v izjemno velikem številu raziskovalnih nalog in njihovi kakovosti. V prvi vpisani generaciji je 18 dijakov izdelalo 25 raziskovalnih nalog in 12 dijakov raziskovalni esej. Med temi raziskovalnimi nalogi najdemo nagrado za najboljšo nalogo v MO Maribor (2012 in 2013) ter prvo mesto na mednarodnem tekmovanju mladih raziskovalcev s področja naravoslovnih ved (2013).
PD z ORD je splošnoizobraževalen predmet, ki temelji na projektno naravnanem pouku in aktivnem raziskovalnem pristopu. Predmet presega okvire obveznih gimnazijskih predmetov, saj se niti vsebinsko niti organizacijsko pa tudi časovno in prostorsko ne omejuje na pogoje, v katerih je organiziran šolski pouk. Predmet se je izvajal na učnih poligonih (Modraže, Dole in Center narave v Poljčanah, VIRC Poreč, Pipistrel Ajdovščina), v raziskovalnih inštitutih (Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani, Univerza v Novi Gorici) in drugih institucijah (Inštitut za senzorsko tehniko, Mirovni inštitut, Center za preprečevanje odvisnosti, Hiša eksperimentov Maribor, Velenjski grad, različne gospodarske družbe itn). Vključeval je terensko delo različnih predmetnih področij in temeljil na ustvarjanju novih znanj, izmenjavi izkušenj, odpiranju v lokalno skupnost in tudi v mednarodno skupnost (EXPERT ‒ 2020, My camp 2011, 2013; Lucky Four Leafs – 2010; mednarodne izmenjave – Italija, Nemčija, Francija, Švedska, Srbija, Kitajska, Indija).
Zaradi narave dela je nujno, da je nosilec tega predmeta učitelj, ki zmore vzpostaviti mrežo različnih izvajalcev, ki je odprt za novosti in učeč posameznik. Nič manj ni pomembno, da je šola kot celota dejansko vpeta v prostor in je vsebina projektov takšna, da je realno pomembna tako za šolo kot za skupnost, v kateri šola deluje. Vodstvo šole mora projektno in raziskovalno delo podpirati in spodbujati.
Predmet je nadomeščal izbirni del OIV in je bil v PRO-oddelkih (oddelki v poskusu) obvezen. Zato je težko oceniti, kolikšen bi bil interes, če bi ga ponudili kot nadomestilo za OIV ali kot izbirni predmet v 3. letniku. Vendar na osnovi izkušenj menimo, da gimnazijski predmetnik nujno potrebuje predmet, ki ciljno in sistematično razvija spretnosti, povezane s projektnim in z raziskovalnim delom, zato ga priporočamo kot izbirni predmet v 2. ali/in 3. letniku. V prvem letu izvajanja predmeta nismo ocenjevali številčno (samo opravil ali ni opravil), kasneje so dijaki za svoje izdelke dobili ocene. Slednje so vsi ocenili kot pozitivno, čeprav se je ocenjevanje kompleksnih izdelkov (projekt, raziskovalna naloga) kljub dolgoletni praksi z opisniki izkazalo kot zelo zahtevno delo.
Dodana vrednost Opolnomočenje dijakov za projektno in raziskovalno delo.
Prenosljivost Če bi PD z ORD dejansko lahko postal izbirni predmet v gimnazijskem programu, predlagamo naslednjo organizacijsko izvedbo (preglednica 1 in 2).
Preglednica 1: Izvedba PD z ORD v 2. letniku (kot Priloga 1 spodaj)
Dijaki, ki bi izbrali ta predmet, bi se v 2. letniku sistematično in ciljno seznanili z osnovami projektnega in raziskovalnega dela ter mediativnimi tehnikami. Priporočljivo je, da sta na šoli vsaj dva usposobljena mediatorja. Dijaki so vključeni v vsaj dva skupinska projekta in pripravljeni na samostojno raziskovalno delo v 3. letniku (načrt raziskave in pregled literature je že opravljen), če ta predmet izberejo tudi 3. letniku.
Preglednica 2: Izvedba PD z ORD v 3. letniku (kot Priloga 1 spodaj)
Dijak je vključen v vsaj en projekt, ki lahko vključuje naslednja področja:
  • Razvijanje spretnosti, ki so povezane z načrtovanjem in s konstrukcijo določenega izdelka ali dejavnosti (npr: raziskave naravnih virov, kot so stoječe vode, podtalnica, prst; izdelava informativnega gradiva; priprava in vodenje šolskih ekskurzij; šolske izmenjave; organizacija tematske šolske razstave, kulturne prireditve, konference, izobraževalnega dogodka ipd.). Izbira izdelka ali dejavnosti naj bo prilagojena razmeram in potrebam na šoli in v lokalni skupnosti, kjer se program izvaja.
  • Razvija spretnosti vrednotenja različnih dejavnosti. To pomeni razvoj veščin vrednotenja in opredeljevanja, ki temeljijo na jasno postavljenih kriterijih na področjih glasbene in likovne umetnosti, filmskega in literarnega ustvarjanja, multimedijskih izdelkov, naravoslovnih dejavnosti in družbeno političnih dogajanj z namenom prevzemanja odgovornega državljanstva.
  • Vključuje projekte problemskega tipa, kamor lahko sodi tudi individualno raziskovalno delo dijaka (npr. zapis motivacijskega pisma, zapis raziskovalnega eseja ali raziskovalne naloge (inovacijskega projekta), pravilno navajanje virov, veščine učinkovitega javnega nastopanja, prijava in sodelovanje v  domačih in mednarodnih projektih ipd.) ali skupinski projekti, ki jih šola določi kot prioriteto.
  • Oblikuje projekte glede na lastne izkušnje in interes (organizacija tekmovanj in prireditev, priprava gradiva za dogodke ipd.).
Pomembno je, da je dijak v vseh tipih projektnega učnega dela (so)nosilec oziroma (so)izvajalec posameznih aktivnosti. Učitelj in drugi strokovni delavci so v vlogi mentorjev in svetovalcev. Dijak je soudeležen pri izbiri vsebin, organizacijskih oblik, učnih metod in tehnik dela. Izbira teh izhaja iz aktualnega dogajanja ‒ s postavljanjem konkretnih ciljev in povezavo znanj različnih predmetnih področij.
Nujni izvedbeni pogoji
Strokovna skupina Konzorcija splošnih gimnazij je opravila temeljni strokovni in jezikovni pregled objavljenih predstavitev primerov dobre prakse. Za vsebinsko in jezikovno ustreznost prilog strokovna skupina konzorcija ne odgovarja.