Strokovna ekskurzija v Rim in Pompeje

Šola Gimnazija Škofja Loka
Avtor/-ji primera Andreja Kolar
Ime/Naslov dejavnosti Strokovna ekskurzija v Rim in Pompeje
Vrsta dejavnosti Medpredmetna ekskurzija
Nosilni predmet/-i Zgodovina
Sodelujoči predmeti Latinščina, geografija
Trajanje (število ur) 3 dni
Število ponovitev Ponovili smo jo vsako drugo šolsko leto v programu klasične gimnazije.
Ciljna skupina 2. letnik klasične gimnazije
Število vključenih dijakov 30 dijakov
Število sodelujočih učiteljev 3 učitelji
Zunanji sodelavci; institucije Turistični vodič na strokovni ekskurziji, lokalni turistični vodiči; turistična agencija
Cilji dejavnosti/Učni cilji
  • Doseganje ciljev v skladu z učnimi načrti posameznih predmetov, in sicer z medpredmetnim povezovanjem med pripravami na ekskurzijo pri pouku in s potekom dela na ekskurziji.
  • Dijaki se na ekskurziji posebej posvetijo Rimu in Pompejem; poglavitna cilja ekskurzije sta poznavanje antične kulture in geografskih značilnosti Italije.
  • Dijaki na ekskurziji spoznavajo najpomembnejše antične, srednjeveške in novoveške znamenitosti Rima in Pompejev.
  • Dijaki povežejo vzroke in posledice, ki vplivajo na razvoj rimske države na določeni stopnji zgodovinskega razvoja (različni dejavniki: geografski, politični, kulturni, gospodarski idr.), ter razumejo, zakaj je prišlo do krize in  propada države in delno tudi tedanje civilizacije.
  • Dijaki spoznajo, da smo še danes bogati dediči rimske kulture in latinskega jezika, ter analizirajo vpliv antike na različne vidike razvoja v kasnejših zgodovinskih obdobjih.
  • Dijaki spoznajo pomen naravnih danosti (sredozemsko podnebje, rodovitne vulkanske prsti, bližina morja idr.) za poselitev in razvoj  nekaterih gospodarskih dejavnosti.
  • Dijaki ovrednotijo posledice naravne katastrofe za prebivalstvo in gospodarstvo na primeru Pompejev.
  • Dijaki ovrednotijo pomen podnebja za različne človekove dejavnosti v opazovani pokrajini; prepoznajo glavne značilnosti rimske kulture in jih primerjajo po podobnostih in razlikah z razvojem slovenskega prostora.
  • Dijaki primerjajo razvoj Rima nekoč in danes na osnovi različnih  geografskih, etničnih, gospodarskih in drugih dejavnikov.
  • Dijaki iz primerov izpeljejo temeljne pridobitve, ki so jih kasnejše civilizacije prevzele od Rimljanov na posameznih področjih.
  • Dijaki na osnovi pridobljenega znanja napravijo sintezo zgodovinskega razvoja osrednje Italije in umestijo rimsko kulturo v ta razvoj.
  • Dijaki se kritično opredelijo do posameznih notranjih in zunanjih razlogov, ki so pripeljali do propada rimskega imperija.
  • Dijaki v pokrajini prepoznajo vulkanski relief in znajo razložiti njegove značilnosti.
  • Dijaki znajo ovrednotiti primernost vulkanske pokrajine za poselitev, kmetijstvo in turizem.
  • Dijaki analizirajo vlogo in pomen nekaterih  mest (Rim, Neapelj, Pompeji) in opišejo posledice urbanizacije.
Kratek opis Ekskurzija v Rim in Pompeje je primer medpredmetnega povezovanja. Nosilna predmeta sta latinščina in zgodovina, geografija pa je podporni predmet. Pred ekskurzijo je tim učiteljev, ki so sodelovali pri projektu, skupaj s turistično agencijo pripravil program strokovne ekskurzije. Dijaki so bili aktivno vključeni tudi v priprave, saj so pripravili predstavitev posameznih zgodovinskih znamenitosti in geografskih pojavov, iz česar je nastala publikacija Vodič po Rimu. Na ekskurziji so si ogledali antični Rim, Angelski grad, Navonski trg, Španske stopnice, Fontano di Trevi in Baziliko sv. Petra v Vatikanu.  Dijakom je bil na voljo tudi vodeni ogled po katakombah. Dijaki so se povzpeli do kraterja Vezuva in se v avtentičnem okolju seznanili z značilnostmi in s posledicami vulkanizma.  Po spustu so si ogledali  ostanke  gledališča v Pompejih in druge dele Pompejev in s tem spoznali najpomembnejše arhitekturne značilnosti antičnega mesta. Pri vzponu na Vezuv so neposredno spoznavali ognjenik, njegove značilnosti (oblika, kamnine, prsti, poraslost z rastlinstvom idr.). Sami so izdelali Vodnik po Rimu in Pompejih, pripravili fotografsko dokumentacijo o ekskurziji in na podlagi te ponavljali znanje, pridobljeno že pri pouku latinščine, zgodovine in geografije. To znanje so nadgradili z znanjem, ki so ga pridobili z neposrednim opazovanjem in preučevanjem  na izbranih opazovalnih točkah oziroma v pokrajini.
Pri pouku so se dijaki več mesecev pri vseh treh predmetih pripravljali na ekskurzijo. Za preverjanje znanja o posameznih poglavjih smo pripravili učne liste, ki so jih dijaki izpolnjevali v skupinah pri pouku ali samostojno doma. Znanje dijakov, pridobljeno ob pripravi na ekskurzijo in na ekskurziji, je bilo ocenjeno pri vseh sodelujočih predmetih.
Evalvacija Evalvacija je bila narejena po končani ekskurziji z evalvacijskim vprašalnikom. Izvedli smo jo z dijaki in tudi učitelji spremljevalci.
 
Ugotovitve Dijaki so se podrobno seznanili z različnimi zgodovinskimi obdobji, še posebej obdobjem starega Rima, pridobljeno znanje so nadgradili s strokovnimi razlagami in gradivi. Na osnovi učnih listov so pri vseh sodelujočih predmetih dosegli operativne cilje. Povezali so znanje, pridobljeno pri različnih predmetnih področjih, s terenskim opazovanjem in spremljanjem sodobne situacije. Naučili so se objektivno in kritično izbirati in brati vire ter so pridobili pri samostojnosti in natančnosti.
Dodana vrednost Dijaki z medpredmetnimi povezavami tipa A realizirajo cilje po učnem načrtu deloma v razredu deloma na ekskurziji. Pomembno je aktivno sodelovanje dijakov, ki predpisane učne cilje dosegajo z vsestransko aktivnostjo tako pri pripravah kot pri izvedbi in tudi evalvaciji izvedenega medpredmetnega sodelovanja, obogatenega z elementi ekskurzije.
Pozornost je usmerjena na poglobljeno poznavanje določenih vsebin posameznih predmetov, vključenih v projekt, seznanitev z določenimi kulturno-zgodovinskimi spomeniki na kraju samem, socializacijo udeležencev ekskurzije, spoznavanje drugačnosti tuje dežele. Dijaki niso le pasivni udeleženci ekskurzije, ampak aktivno sodelujejo pri izpolnjevanju učnih listov, pri samostojni predstavitvi določenih kulturno-zgodovinskih in drugih znamenitosti, dogajanje dokumentirajo  (film, fotografija), sodelujejo pri razlagi, pripravijo razstavo in poročilo za javnost, izdelajo vodnik po ekskurziji.
Prenosljivost Na osnovi bogatih in pozitivnih izkušenj lahko tovrstno ekskurzijo prenesemo  v druge oddelke in tudi v program splošne gimnazije oziroma model te ekskurzije je možno uporabiti tudi za druge destinacije (Pariz, London, Dunaj idr.).
 
Nujni izvedbeni pogoji Dobro predznanje dijakov, finančna sredstva za realizacijo programa.
Strokovna skupina Konzorcija splošnih gimnazij je opravila temeljni strokovni in jezikovni pregled objavljenih predstavitev primerov dobre prakse. Za vsebinsko in jezikovno ustreznost prilog strokovna skupina konzorcija ne odgovarja.