Raziskovalni tabori

Šola Gimnazija Šentvid
Avtor/-ji primera Milena Vidmar
Ime/Naslov dejavnosti Raziskovalni tabori
Vrsta dejavnosti Šolski projekt, raziskovalna dejavnost, medpredmetna povezava pri različnih predmetih (povezovanje ciljev, vsebin, oblik in metod dela, spretnosti, kompetenc idr.)
Nosilni predmet/-i Kemija, biologija, fizika, geografija, psihologija
Sodelujoči predmeti Slovenščina, filozofija, glasba, angleščina, umetnostna zgodovina
Trajanje (število ur) 41 ur
Število ponovitev 3 ponovitve
Ciljna skupina Učno visoko motivirani dijaki in nadarjeni dijaki
Število vključenih dijakov Približno 200 dijakov
Število sodelujočih učiteljev 10 učiteljev
Zunanji sodelavci; institucije Klemen Blokar, bivši dijak Gimnazije Šentvid in absolvent fizike ter mentor astronomskega krožka; Župnija Kranjska Gora (za predstavitev zgodovine cerkve), Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Cilji dejavnosti/Učni cilji
  • Razvijanje kritičnega mišljenja.
  • Razvijanje ustvarjalnosti.
  • Razvijanje divergentnega mišljenja.
  • Razvijanje kulturne kompetence.
  • Kritična refleksija vednosti, vrednot in delovanja.
  • Spodbujanje avtentičnega učenja.
  • Spodbujanje zavedanja lastnih potencialov.
  • Spodbujanje odgovornosti za svoj uspeh in osebnostni razvoj.
  • Utrjevanje identitete.
  • Uzaveščanje šolskih ciljev.
  • Uzaveščanje dosežkov.
  • Ovrednotenje lastnega miselnega procesa.
  • Razvijanje strpnosti in sooblikovanje etične drže.
Kratek opis Za dijake vsako šolsko leto organiziramo dva oziroma tri raziskovalne tabore:
  • naravoslovni (fizika, kemija, biologija, geografija, psihologija);
  • humanistični (filozofija in slovenščina);
  • družboslovni (psihologija);
  • glasbeni.
Na tabor se lahko prijavi vsak dijak, ki ima interes, da nadgrajuje določena znanja in tekoče dosega pozitiven učni uspeh v gimnaziji. Programi so zastavljeni tematsko in medpredmetno s poudarkom na timskem delu. Učne vsebine so nadstandardne, niso vključene v obvezni učni načrt. Program, s katerim sledimo inovativnosti, pestrosti in sodobnim didaktičnim pristopom, pripravljamo nekaj mesecev in je rezultat timskega dela učiteljev. Priprava programa zahteva od učiteljev kreativnost in veliko dodatnega študija, da lahko dijake spremljajo skozi proces ustvarjalnosti ter raziskovanje zunanje narave in notranje narave lastnega doživljajskega sveta. Prav tako se morajo dijaki predhodno pripraviti na tabor s pomočjo gradiva (revije, film, tekst, literatura)
Rezultati takšnega sodelovanja so izredno pozitivni tako za dijake kot učitelje. Gre za neformalne oblike intenzivnega učenja, ki zahteva dobre medosebne odnose ter sposobnost spoštovanja različnosti in prilagajanja. Tabori so dragocen vir navdiha za nadaljnje delo dijakov in učiteljev.
Poudariti je treba, da se na taborih dela od jutra do poznih večernih ur, vendar z menjavo tem in oblik dela. Učitelji skrbimo za pestro učno dinamiko, ki preprečuje utrujenost dijakov. Takšne oblike dela z dijaki so tudi odlična priložnost za medsebojno spoznavanje in povezovanje med dijaki in učitelji. Vezi, ki se stkejo na teh taborih, se pozitivno utrjujejo in nadgrajujejo tudi kasneje  pri obveznem šolskem delu.
Evalvacija Po končanih taborih izvedemo evalvacijo z vprašalnikom in zaključnim srečanjem, kjer vsak dijak dobi priložnost ovrednotiti svoje izkušnje ter oceniti organizacijo, vsebino in način dela.
Ugotovitve Dijaki zelo pozitivno ocenjujejo tak način dela, prepoznavajo vrednost naučenega in izražajo bolj jasne cilje glede svojega celostnega osebnostnega razvoja. Ker učenje poteka v manjših skupinah, se lažje in bolj spontano vključujejo v učni proces. So bolj zvedavi, upajo postavljati vprašanja in iskati izbirne odgovore.
Dijaki so bolj sproščeni (majhne skupine, ni ocenjevanja, spoštuje se vsako mnenje in spodbuja individualna kritičnost) in motivirani kot v razredu. Učitelji ugotavljamo, da so takšne neformalne oblike poučevanja enkraten vir pozitivne energije za dijake in njih same. Na teh taborih se lahko pridobita pozornost in motivacija pri tistih dijakih, ki so sicer v šolskem vsakdanu zelo zadržani ali skriti. Na vsakem taboru odkrijemo nekaj zelo nadarjenih in posebnih dijakov, ki bi sicer ostali neprepoznani in preveč v ozadju. Te dijake nato spodbujamo k dodatnemu raziskovalnemu delu na njihovih interesnih področjih.
Učitelji ugotavljamo, da je večina dijakov, ki so sodelovali na taborih, izboljšala svoj učni uspeh in dosegala nadpovprečne rezultate. Tovrstno delo z dijaki zato širimo na nova področja dela in je rdeča nit šolskega leta.
Dodana vrednost
  • Nove vsebine.
  • Drugačne oblike dela.
  • Druženje dijakov različnih letnikov in oddelkov.
  • Doživljanje uporabnosti znanja in raziskovanja v naravi.
  • Medosebni odnosi.
  • Medpredmetno sodelovanje.
  • Timsko delo.
  • Gorski pohod.
  • Priložnosti za pogovore in druženje.
  • Odkrivanje različnih oblik nadarjenosti dijakov, njihovih kompetenc na različnih predmetnih področjih.
  • Dijaki se naučijo svoja stališča kritično ovrednotiti (iskanje argumentov in protiargumentov).
  • Dijaki izgubijo strah pred pisnim izražanjem, postanejo suvereni v pisanju poljudnoznanstvenih esejev ter komentarjev.
Prenosljivost Vsebine tabora so prenosljive v razredne ure, oblike timskega in medpredmetnega poučevanja in maturitetne skupine, kjer se znanje poglablja.
Nujni izvedbeni pogoji
  • Pravilno sestavljene skupine dijakov glede na interesna področja.
  • Dobra fleksibilnost in načrtovanje programa, ki omogočata združevati dijake z različnim predznanjem.
  • Priprava dijakov na tabore v šolskem okolju.
  • Dobro obveščanje staršev.
  • Dobro obveščanje dijakov o programu.
  • Javna predstavitev evalvacije in stalno iskanje novih oblik dela.
  • Tim učiteljev, ki izvajajo program, mora biti sestavljen z občutkom in upoštevanjem osebnostnih značilnosti sodelujočih.
  • Podpora vodstva.
  • Finančna podpora, na primer sklada Sveta staršev ali solidarnostnega sklada, da se lahko vključi vsak dijak, ki izrazi željo, ne glede na socialne družinske razmere.
  • Vpetost programa v kolektiv, ki daje nove izzive in spodbuja oblikovanje novih programov.
Strokovna skupina Konzorcija splošnih gimnazij je opravila temeljni strokovni in jezikovni pregled objavljenih predstavitev primerov dobre prakse. Za vsebinsko in jezikovno ustreznost prilog strokovna skupina konzorcija ne odgovarja.