Filmska vzgoja

Šola Gimnazija Bežigrad
Avtor/-ji primera Dr. Tamara Bosnič
Ime/Naslov dejavnosti Filmska vzgoja
Vrsta dejavnosti Medpredmetna povezava pri različnih predmetih (povezovanje ciljev, vsebin, oblik in metod dela, spretnosti, kompetenc idr.)
Nosilni predmet/-i Angleščina, filozofija, fizika, matematika, sociologija, slovenščina, športna vzgoja, zgodovina
Sodelujoči predmeti Biologija, geografija, psihologija, španščina
Trajanje (število ur) 2 dni po 6 ur
Število ponovitev Vsako šolsko leto (5 let zapored)
Ciljna skupina Dijaki 2. letnika
Število vključenih dijakov Vsako šolsko leto približno 220 dijakov
Število sodelujočih učiteljev 35 učiteljev
Zunanji sodelavci; institucije Veleposlaništvo Islamske republike Iran v Ljubljani
Cilji dejavnosti/Učni cilji Cilj delavnice Filmska vzgoja je, da s spremenjenim načinom dela (medpredmetno povezovanje, aktivni delavniški pristop) omogočimo dijakom, da razvijajo medijsko oziroma filmsko pismenost. Ob gledanju filma in vsebinski analizi le-tega spoznavajo tudi teorijo filmskega jezika. Skozi diskusijo in pisanje eseja pa razvijajo kritično mišljenje.
Kratek opis Dijaki med približno 12 delavnicami, vezanimi na posamezen film, ki ga izbere nosilec delavnice, izberejo eno. Izbira ni omejena oziroma vodena, vendar se po navadi dijaki razvrstijo v vse delavnice, število dijakov v posameznih delavnicah pa je različno. Potek delavnic je odvisen od posameznega filma, osnovni program pa je enoten za vse:
  • seznanjanje z osnovami filmskega jezika ob analizi filma in uporaba tega znanja;
  • razvijanje kritičnega mišljenja ob obravnavi filma;
  • zapis samostojne analize filmskega odlomka in pisanje eseja na določeno temo ob koncu delavnic.
Izdelki se ovrednotijo, najboljše naloge se nagradijo z objavo na šolski spletni strani in s filmskim abonmajem.
Evalvacija Dejavnosti smo pri učiteljih evalvirali ustno, pri dijakih pa pisno, in sicer dvakrat v obdobju petih let. Evalvacija je bila izvedena v elektronski obliki z vprašalnikom, ki so ga izpolnjevali vsi dijaki 2. letnika. Rezultati in ugotovitve obeh evalvacij so zelo podobni.
Ugotovitve Večini dijakov (74 %) je medpredmetno povezovanje všeč, enako so jim bile všeč tudi delavnice (75 % dijakov). Najbolj jim je ugajala medpredmetna obravnava filma v obliki diskusije (64 %), ki se jim je zdela srednje zanimiva (52 %) do zelo zanimiva in zabavna (38 %) ter večinoma koristna. Spoznavanje filmskega jezika se jim je zdelo srednje do večinoma koristno in srednje zanimivo. Pisanje eseja pa so ocenili kot delno koristnega in nekoristnega. Organizacijo ocenjujejo kot zelo dobro in pretežno dobro.
Večina dijakov (83 %) meni, da je bil cilj, razvijanje kritičnega mišljenja, dosežen. Ko smo dijake vprašali, na kakšen način so uporabljali veščine kritičnega mišljenja pri diskusiji v razredu, jih je največ (nad 70 %) odgovorilo, da so jasno oblikovali vprašanje, ubesedili svoje stališče in navedli razloge zanj. Izpeljevali so sklepe, ki smiselno izhajajo iz podatkov, in se zavedali, na katerih predvidevanjih temeljijo. Svoje trditve so utemeljevali z razumnimi razlogi in skušali razumeti stališča drugih. Iskali so argumente za in proti ter presojali njihovo resničnost in veljavnost.
Največji pomen delavnic so pripisali sproščenemu delu, druženju z vrstniki in obravnavi teme z več vidikov. Pomembno se jim zdi razvijanje ustvarjalnosti in kritičnega mišljenja, skupinsko delo in sodelovanje z drugimi. Dijakom je bilo všeč tudi, da so imeli možnost sodelovanja z učitelji, ki jih sicer ne poučujejo. Spremenjenega načina dela si želijo tudi prihodnje leto.
Iz rezultatov je razvidno, da je mnenje dijakov o delavnici pozitivno. Zdi se jim koristno in smiselno opredeliti nek problem z več področij in z učitelji različnih predmetov, kjer so vključene drugačne in aktivne oblike dela. Zlasti so zelo dejavni v diskusiji, ko lahko izrazijo svoje mnenje in iščejo argumente in protiargumente. Pri tem pa je pomembno tudi to, da spoznavajo filmski medij skozi teorijo in vsebino konkretnega filma.
Dodana vrednost
  • Drugačen način dela, dva dni osredotočen na osrednjo temo, interdisciplinarnost ter holističen pristop, ki poveže elemente, ki so pri pouku razdeljeni med različne predmete.
  • Spoznavanje (tudi teoretično) novega umetniškega žanra in njegovih izraznih sredstev, ki je pri pouku sicer velikokrat uporabljen, redko pa je predmet obravnave.
  • Uzaveščanje elementov kritičnega mišljenja in razvijanje te kompetence.
Prenosljivost Dejavnost je predstavljena na primeru obsežne oblike (dva dni po šest ur, vključeni pa so vsi oddelki letnika) in se je izkazala za zelo ustrezno. Nekateri elementi dela posameznih delavnic so primerni tudi za manjše skupine (en oddelek) in se jih da z manjšimi prilagoditvami izvajati na vseh ravneh šolanja v gimnaziji.  
Nujni izvedbeni pogoji Nujne so časovne, prostorske in tehnične možnosti, predvsem pa pripravljenost in motiviranost učiteljev za delo (dodatno izobraževanje in priprave). Ne nazadnje je nujno imeti možnost, da se dodatno delo tudi ustrezno ovrednoti oziroma nagradi.
Strokovna skupina Konzorcija splošnih gimnazij je opravila temeljni strokovni in jezikovni pregled objavljenih predstavitev primerov dobre prakse. Za vsebinsko in jezikovno ustreznost prilog strokovna skupina konzorcija ne odgovarja.