Vpliv jakosti molekulskih vezi na fizikalne lastnosti snovi

Šola Srednja šola Črnomelj
Avtor/-ji primera Zdenka Kavčič
Ime/Naslov dejavnosti Vpliv jakosti molekulskih vezi na fizikalne lastnosti snovi
Vrsta dejavnosti Timsko načrtovanje procesa pouka (znotraj predmetnega aktiva ali med aktivi)
Nosilni predmet/-i Kemija in fizika
Sodelujoči predmeti -
Trajanje (število ur) 2 šolski uri (dvojna oziroma t. i. blok ura)
Število ponovitev 5 ponovitev (od 2009/2010 do 2013/2014)
Ciljna skupina Dijaki 1. letnika
Število vključenih dijakov 50-60 dijakov v šolskem letu
Število sodelujočih učiteljev 2 učitelja (učiteljica kemije in učitelj fizike)
Zunanji sodelavci; institucije -
Cilji dejavnosti/Učni cilji Dijaki pri kemiji:
  • spoznajo fizikalne lastnosti, na katere vpliva jakost molekulskih oziroma vodikove vezi;
  • primerjajo grafično oziroma tabelarično podane podatke za lastnosti različnih spojin;
  • iz podatkov sklepajo na vrsto molekulskih vezi v različnih snoveh;
  • razumejo spreminjanje fizikalnih lastnosti v odvisnosti od jakosti vezi med gradniki (molekulami), dobljene pri skupinsko oziroma demonstracijsko izvedenih eksperimentih v povezavi z molekulskimi vezmi;
  • uporabljajo IKT (elektronske prosojnice s tabelami, računalnik in Vernierov vmesnik za merjenje temperature) za zbiranje in predstavljanje informacij.
Dijaki pri fiziki:
  • spoznajo, da je temperatura vrelišča vode odvisna od zračnega tlaka;
  • spoznajo pojme: specifična toplota snovi, talilna in izparilna toplota snovi;
  • razumejo zvezo med dovedeno toploto snovi, maso snovi, specifično toploto in spremembo temperature: ;
  • spoznajo pojem površinske napetosti in razumejo, kako lahko spremenimo površinsko napetost tekočin.
Kratek opis Pri dejavnosti gre za timsko izvedbo pouka. Poučujeta hkrati učitelj kemije in učitelj fizike ter obravnavata vpliv jakosti molekulskih vezi na fizikalne lastnosti snovi. Teoretične razlage sproti podpirata z demonstracijskimi eksperimenti, ki jih delno izvajata samostojno delno pa pri izvedbi sodelujejo dijaki. Da dijaki lažje sledijo dogajanju, sproti izpolnjujejo učni list.
Evalvacija Pri naslednji šolski uri dijaki v razgovoru podajo svoje mnenje. Pridobljeno znanje izkažejo pri pisnem in ustnem spraševanju.
Ugotovitve Dijaki večinoma pozitivno ocenijo timsko povezavo. Zlasti pohvalijo veliko število vključenih eksperimentov, ki jim pomagajo k bolj nazornim predstavam.
Pri prvi izvedbi je bila glavna pripomba dijakov, da so zelo težko delali zapiske in so priporočili učiteljema pripravo dodatnega učnega lista, ki bi jim olajšal spremljanje dogajanja. Že naslednje leto sta učitelja pripravila in uporabila učni list, ki je dijake vodil skozi delo. Novost so dijaki ocenili pozitivno.
Učitelja, ki izvajata timski pouk, ugotavljata, da so dijaki za delo pri timski povezavi motivirani, da aktivno sodelujejo pri izvedbi eksperimentov in pri razpravi o praktičnih ugotovitvah v povezavi s teoretičnim znanjem.
Dodana vrednost Dodano vrednost vidimo v tem, da s takšno obliko izvedbe osmislimo teoretična znanja, saj trditve sproti dokazujemo z izvedenimi eksperimenti. Obravnavamo fizikalne lastnosti, ki jih dijaki poznajo iz vsakdanje prakse, in jih razlagamo s teorijo zgradbe snovi. Menimo, da dijaki tako podano snov bolje razumejo in jo posledično tudi trajnejše usvojijo, hkrati pa jim damo občutek, da je za razumevanje delovanja česar koli treba stvari raziskati in praktično preizkusiti.
Prenosljivost Menimo, da je opisana timska izvedba pouka prenosljiva v vse programe, ki imajo v svojem predmetniku kemijo in fiziko, saj pri obeh predmetih obravnavamo zgradbo snovi in lastnosti, ki so vedno posledica zgradbe.
Nujni izvedbeni pogoji Nujni pogoji za izvedbo so prilagoditev urnika ter zahtevane kemikalije in laboratorijski pripomočki.
Strokovna skupina Konzorcija splošnih gimnazij je opravila temeljni strokovni in jezikovni pregled objavljenih predstavitev primerov dobre prakse. Za vsebinsko in jezikovno ustreznost prilog strokovna skupina konzorcija ne odgovarja.