Branje skozi kurikulum

Šola Gimnazija in srednja šola Kočevje
Avtor/-ji primera Mojca Adamič Varga
Ime/Naslov dejavnosti Branje skozi kurikulum
Vrsta dejavnosti Timsko načrtovanje procesa pouka (znotraj predmetnega aktiva ali med aktivi)
Nosilni predmet/-i Angleščina
Sodelujoči predmeti Slovenščina, psihologija, likovna umetnost, sociologija, matematika, medijska kultura (ne vsi predmeti vsako šolsko leto)
Trajanje (število ur) 18-32 ur
Število ponovitev 7 ponovitev
Ciljna skupina Dijaki 3. letnika
Število vključenih dijakov 60-80 dijakov vsako šolsko leto
Število sodelujočih učiteljev 13 učiteljev
Zunanji sodelavci; institucije /
Cilji dejavnosti/Učni cilji
  • Dijaki razvijajo medkulturno zmožnost za ustvarjalno branje, razumevanje in doživljanje literarnega besedila v angleščini.
  • Dijaki urijo spretnost literarnega branja, pisnega in ustnega sporočanja o literarnem delu.
Kratek opis Branje skozi kurikulum je sodobna oblika dela z literarnim besedilom, saj omogoča vpogled v literarno delo z različnih zornih kotov, s tem pa tudi učinkovitejšo analizo in interpretacijo literarnega dela. Projekt Branje skozi kurikulum omogoča, da dijaki izkusijo aktivnejše oblike dela z literarnim besedilom, in sicer skozi elemente projektnega dela in timskega sodelovanja na dveh ravneh (sodelovanje med učitelji in med dijaki). Projekt spodbuja samostojno branje in lastno refleksijo ter analizo kot tudi skupinsko dinamiko. S pomočjo te oblike dela smo se lotili obdelave literarnih del, ki jih morajo dijaki poznati za opravljanje mature iz angleščine. K branju literarnega dela smo povabili učitelje drugih predmetov, za katere smo presodili, da bi v izbranem delu lahko našli povezave s svojim predmetom, dijakom pa smo s tem omogočili globlji vpogled v izbrane teme in lažje vživljanje v dogajanje literarnega dela,  predvsem v glavno literarno osebo. V okviru projekta smo na tak način predelali naslednja literarna dela: Look Back in Anger, The Curious Incident of the Dog in the Night Time, The Catcher in the Rye, The Diamond as Big as the Ritz.
V lanskem in letošnjem šolskem letu smo delo načrtovali po metodi vzvratnega načrtovanja (Understanding by design) in tako celoten projekt še dodatno nadgradili.
Evalvacija Po izvedenem projektnem tednu in vseh načrtovanih dejavnostih smo z vsemi vključenimi dijaki izpeljali pisno evalvacijo. Nekajkrat smo pisno evalvacijo izpeljali tudi med vključenimi učitelji. Dosežke dijakov smo ovrednotili s posebej zastavljenimi nalogami – končnimi izdelki dijakov, ki so bili praviloma sestavljeni iz dveh nalog, in sicer skupinske (dramatizacija ali skupinski, tj.  razredni plakat) in individualne naloge (portfolijo, daljši pisni sestavki). Individualni izdelki so bili vedno tudi ocenjeni.
Ugotovitve Dijaki so v vseh letih projektni teden na lestvici od 1 do 5 ocenili s splošno oceno med 3,6 in 4,2. Na splošno je večina dijakov motivirana za tako delo in pri delavnicah dobro sodelujejo. Zelo visoko po navadi ocenijo pripravljeno gradivo za pouk angleščine, projekt kot celoto, izvajanje pouka pri angleščini, spodbujanje učenja z razumevanjem, delo v skupinah, izdelavo skupinskega končnega izdelka.
Dodana vrednost Dodano vrednost projekta vidimo predvsem v boljšem in celovitejšem razumevanju literarnega dela, kar je posledica medpredmetnega sodelovanja in večje aktivnosti dijakov, ki jo tak pristop omogoča in spodbuja.
Projekt je zastavljen medpredmetno: k branju literarnega dela učiteljice angleščine, ki je nosilni predmet, povabimo tudi učitelje drugih predmetov, za katere presodimo, da bi v samem literarnem delu lahko našli povezavo s svojim predmetom. Na uvodnem sestanku projektne skupine dorečemo cilj našega sodelovanja oziroma izberemo skupno raziskovalno vprašanje. Nato z različnimi oblikami dela pri posameznih predmetih poskušamo delo zasnovati tako, da dijakom pomagamo odkrivati odgovor na skupno vprašanje. Pomembno je, da vsi sodelujoči učitelji pri svojem delu in s svojimi nalogami ves čas izhajajo iz izbranega literarnega dela. V literarnem delu poiščejo primere za svoje ponazoritve oziroma razlago za določene pojave in situacije. Delo dijakov je ves čas usmerjano tako, da znova in znova posegajo po knjigi in v njej iščejo odgovore. Največ takega dela je seveda pri nosilnem predmetu (praviloma angleščina), zelo pogosto pa po taki metodi dela posežejo tudi učitelji drugih vključenih predmetov. S tem dosežemo, da dijaki knjige ne preberejo le enkrat; v prebranih poglavjih morajo namreč znati poiskati ključne misli in ideje ter jih samostojno ali v skupini tudi analizirati in interpretirati. Tako so dijaki ves čas dela z besedilom dejavni in ker praviloma sami (oziroma znotraj svoje skupine) prihajajo do pravih odgovorov in rešitev, s tem vzpostavijo osebni odnos do obravnavanega literarnega dela in do glavnih literarnih oseb. Dijaki doživijo osebno izkušnjo, ki pridobljeno znanje spremeni v trajno. Dijaki so se sposobni poglobljeno pogovarjati in pisno razpravljati o literarnem delu, analizirati problematiko v besedilu iz različnih vidikov (to vsekakor je dodana vrednost medpredmetnega sodelovanja učiteljev) in se hkrati vživeti v vloge glavnih literarnih oseb in tudi predstaviti lastno mnenje in poglede. Prav zaradi medpredmetnega in sodelovalnega poučevanja so njihove interpretacije bolj poglobljene in celovitejše.
Projekt Branje skozi kurikulum smo na šoli razvijali postopoma iz medpredmetnega sodelovanja, ki smo ga poskušali čim bolj osmisliti. Različna literarna dela seveda spodbujajo povezave z različnimi predmeti, skorajda vedno pa lahko poiščemo povezavo s slovenščino, psihologijo in sociologijo. Spodbuda, da s takim delom nadaljujemo tudi v prihodnje, so nam zagotovo pozitivni odzivi dijakov. Dijaki visoko ocenjujejo smiselnost povezav med sodelujočimi predmeti,  sodelovalno učenje in skupinsko delo, svojo aktivnost med poukom in pridobljeno znanje. Všeč sta jim strnjeni pouk (v obliki 3- ali 4- dnevnega projektnega tedna) in ustvarjanje končnega produkta (npr. skupinski plakat, dramatizacija ipd). Kvalitetne so tudi njihove individualne naloge – razmišljanja in eseji.
Tega projekta smo se lotili že večkrat in tako predelali že več literarnih besedil. Za podrobnejšo ponazoritev smo izbrali delo The Curious Incident of the Dog in the Night Time Marca Haddona, kjer smo v projekt uspeli vključiti pet predmetov: angleščino (nosilni predmet), slovenščino (moderni roman, jezik v romanu in idiomi), psihologijo (avtizem, Aspergerjev sindrom, pomen komunikacije in postavljanja ciljev), sociologijo (disfunkcionalna družina, komunikacija) in matematiko (matematični jezik v romanu Marka Haddona). Predmete je povezovalo isto raziskovalno vprašanje oziroma raziskovalna trditev, in sicer “Učinkovita komunikacija omogoča kvalitetno sobivanje v družbi”. Za popestritev dela pa smo dodali še filmsko (medijsko) kulturo. Pri vseh petih predmetih so dijaki svoje refleksije in še kakšne dodatne naloge vključili v svoj zaključni izdelek - portfolijo.
Prenosljivost Oblika dela (to je branje literarnega dela pri različnih predmetih, predvsem pri  psihologiji, sociologiji, zgodovini, filozofiji, maternem in tujem jeziku, s tem da vsak predmet izpostavi svoj vidik) je seveda z lahkoto prenosljiva na obdelavo literarnih del pri slovenščini ali katerem koli drugem tujem jeziku, ne glede na program ali letnik. Načrtovanje učnega procesa s pomočjo projektnega dela in po metodi vzvratnega načrtovanja pa je prenosljivo tudi na druge predmete, tako družboslovne kot naravoslovne.
Nujni izvedbeni pogoji Nujni pogoj za izvedbo in načrtovanje takih projektov so predvsem zagnani in motivirani učitelji, ki razumejo in vidijo smiselnost v takih dejavnostih, saj tako delo zahteva veliko sodelovanja med učitelji različnih predmetov. Možnosti izvedbe takih projektov pa so zelo raznolike, lahko tudi v okviru rednega pouka in šolskega urnika.
Strokovna skupina Konzorcija splošnih gimnazij je opravila temeljni strokovni in jezikovni pregled objavljenih predstavitev primerov dobre prakse. Za vsebinsko in jezikovno ustreznost prilog strokovna skupina konzorcija ne odgovarja.