Metodologija raziskovalnega dela

Šola Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Avtor/-ji primera Irena Lavrač, Katarina Bola Zupančič
Ime/Naslov dejavnosti Metodologija raziskovalnega dela
Vrsta dejavnosti Timsko načrtovanje procesa pouka (znotraj predmetnega aktiva ali med aktivi)
Nosilni predmet/-i Kemija, biologija, fizika, geografija, zgodovina, informatika
Sodelujoči predmeti Vsi predmeti so enakomerno zastopani
Trajanje (število ur) 12 ur
Število ponovitev 2 ponovitvi
Ciljna skupina Dijaki 1. letnika
Število vključenih dijakov 48 dijakov
Število sodelujočih učiteljev 6 učiteljev
Zunanji sodelavci; institucije Kustosinja; Zasavski muzej Trbovlje
Cilji dejavnosti/Učni cilji Spoznavanje in uporaba metod raziskovalnega dela pri različnih predmetih.
Kratek opis Dijaki so se pri več predmetih seznanili z osnovnimi metodami raziskovalnega dela. Prvi korak je bil uvodna faza. Učitelji smo dijake najprej seznanili z metodologijo, temu je sledilo delo. Dijaki so nekatere metode kasneje uporabili pri konkretnem delu v razredu in na terenu. Tema, ki je povezovala vse sodelujoče predmete, je bila Zgodovinski pregled pomembnih mejnikov s področja posameznih znanosti (biologija – delitev jedra in celice; kemija – odkritje DNA; geografija – orientacija; zgodovina – spoznavanje  zgodovine Zasavja skozi dela z zgodovinskimi viri; informatika – izdelava miselnih vzorcev).
Za izvedbo takega pouka so pomembni natančno, a hkrati fleksibilno  načrtovanje, priprava in dostopnost različnih gradiv ter učnih orodij, podpora vodstva in zmožnost fleksibilnega načrtovanja.
Naš način dela je bil tak, da smo na sestankih  določili tematiko, konkretizirali svoje delo, da med predmeti ni prihajalo do prekrivanja (so se pa lahko posamezne tematike dopolnjevale ali nadgrajevale), določili časovni potek izvedbe in način kroženja dijakov. Uskladili smo se glede izvedbe uvodnega dela (predstavitev uvoda v metodologijo raziskovalnega dela) in na koncu evalvacije. Pripravili smo tudi navodila in gradivo za odsotne dijake, ki raziskovalnega dela niso opravili. Po izvedeni evalvaciji smo se na ponovnem srečanju dogovorili za nadaljnje delo.
Evalvacija Vsako leto pripravimo vprašalnik, s katerim pridobimo povratne informacije o izvedbi raziskovalnega dela, zaključki pa nam pomagajo pri načrtovanju v prihodnje. Na sestankih izmenjamo tudi svoja mnenja in opažanja, da lahko izpopolnimo izvedbo za naslednje šolsko leto.
Ugotovitve Analiza po posameznih vprašanjih, zastavljenih na evalvacijskem vprašalniku (od 48 dijakov jih je rešene vprašalnike oddalo 37), je pokazala naslednje:
  • V obeh oddelkih se je večina dijakov z raziskovalnim delom srečala prvič (razen enega dijaka).
  • Na vprašanje “Kaj so se novega naučili?” so odgovarjali različno. Največ odgovorov se je nanašalo na konkretno delo v raziskovalnih skupinah (ločevanje kislin od baz, uporaba različnih programskih orodij idr.).
  • Med prednostmi, ki so jih dijaki zaznali, so izstopali potek raziskovalnega dela (delo v skupinah je bolj zanimivo, drugačen način dela idr.), organizacija (način izvedbe, časovna razporeditev) in pridobljeno znanje (več praktičnega dela, uporabnost znanja, druge  tematike, ki se med poukom ne izvajajo).
  • Med pomanjkljivostmi, ki jih je bilo v primerjavi s prednostmi zelo malo, so dijaki navajali predvsem pouk/delo v soboto (raziskovalno delo izvajamo v času informativnih dni) in preveč ur. Zanimivo je tudi to, da se nekajkrat pojavi odgovor, da slabosti ni.
  • Z zadnjim vprašanjem smo želeli od dijakov izvedeti, kaj bi posebej pohvalili. Izpostavili so posamezne učitelje in hkrati vse drugo, od uporabljenih programov do poskusov in zanimive tematike ter organizacijo in izpeljavo.
Menimo, da smo z izpeljavo lahko zadovoljni, saj smo uresničili zastavljene cilje, kar nam potrjuje tudi analiza evalvacijskega vprašalnika. Res pa je, da vsi ne bodo nikoli zadovoljni, kar je tudi prav. Kljub vsemu večine tudi ni motila delovna sobota.
Dodana vrednost Dijaki spoznajo in usvojijo veščine eksperimentalnega dela, uporabiti znajo nove metode dela (geografija – uporaba različnih računalniških orodij za orientacijo; zgodovina – iskanje zgodovinskih virov; biologija – izdelava preparata; kemija – merjenje pH, izolacija DNA).  Krepijo se tudi številne kompetence, saj dijaki pri delu uporabljajo različno literaturo, marsikje je potrebno timsko sodelovanje, uporaba IKT ipd.
Prenosljivost Posodobitvene dejavnosti so prenosljive v vse programe in letnike, treba  je le prilagoditi učne situacije in zahtevnost. Dijaki jih z veseljem opravljajo, saj so nenehno dejavni, delo in zadolžitve so zanimivi, pouku dodajo “piko na i”. Izvedejo se lahko  v okviru OIV ali pa pripomorejo k večjemu interesu dijakov za raziskovalne naloge.
Dijaki se naučijo samostojnega dela in iskanja virov, usvojijo in utrdijo nekatere spretnosti (iskanje slike pod mikroskopom, risanje skic idr.), hkrati pa delajo v skupinah in timsko sodelujejo.
Nujni izvedbeni pogoji Dijaki morajo imeti na voljo dovolj časa, potrebni so primeren prostor, laboratorijska in računalniška oprema ter zainteresiranost učiteljev.
Strokovna skupina Konzorcija splošnih gimnazij je opravila temeljni strokovni in jezikovni pregled objavljenih predstavitev primerov dobre prakse. Za vsebinsko in jezikovno ustreznost prilog strokovna skupina konzorcija ne odgovarja.