Timsko poučevanje pri slovenščini in psihologiji (Franz Kafka: Preobrazba - Upodobitev Gregorja Samse)

Šola Gimnazija Šiška
Avtor/-ji primera Marjeta Kline Suzič
Ime/Naslov dejavnosti Timsko poučevanje pri slovenščini in psihologiji (Franz Kafka: Preobrazba - Upodobitev Gregorja Samse)
Vrsta dejavnosti Timsko načrtovanje procesa pouka (znotraj predmetnega aktiva ali med aktivi)
Nosilni predmet/-i Slovenščina
Sodelujoči predmeti Psihologija
Trajanje (število ur) 2 uri
Število ponovitev 1 izvedba
Ciljna skupina Dijaki 3. letnika
Število vključenih dijakov 20 dijakov
Število sodelujočih učiteljev 2 učitelja
Zunanji sodelavci; institucije -
Cilji dejavnosti/Učni cilji Omogočiti dijakom vpogled in poglabljanje v določene teme z več področij, tudi razvijanje socialne kompetence.
Kratek opis Izvedeni uri timskega poučevanja z medpredmetnim povezovanjem. Uri potekata tako, da se učitelju nosilnega predmeta (slovenščina) pridruži učitelj sodelujočega predmeta (psihologija).
V danem primeru so dijaki nadgradili (smiselno povezovali) znanja, ki so jih pridobili pri pouku slovenščine (celovita in problemsko naravnana interpretacija literarnega dela) in psihologije (v preteklem šolskem letu).
Evalvacija Sprotna evalvacija. Dijaki so ob zaključku izpolnili vprašalnike, namenjene refleksiji.
Ugotovitve Ključne ugotovitve dijakov (povzetek): bistveno več morajo razmišljati, povezovati; delo v skupini terja intenzivnejše sodelovanje s sošolci; večinoma ne bi ničesar spreminjali.
Skozi aktualizacijo (kako se danes razvijajo mladostniki; kdaj se počutijo nemočne, odtujene; kako se razkriva odtujenost v medčloveških odnosih) dijaki spoznavajo ne le glavno književno osebo, temveč tudi sami sebe. Za to v vsakdanjem vrvežu najdejo čedalje manj časa oziroma ga temu zavestno sploh ne posvečajo, ker jih v tem obdobju tovrstni življenjski premisleki, sloneči na univerzalnih vrednotah, največkrat sploh ne zanimajo.
Dodana vrednost Spoznanje, da je človek ujet v prostor in čas ter tako nima prave predstave o trajanju lastnega življenja, saj sta za bivanje potrebna budnost in zavedanje.
   
Prenosljivost Dijaki 3. letnika, ki poslušajo psihologijo v 2. letniku in izbirno kot maturitetni predmet v 4. letniku, brez težav sledijo upodobitvam književnih oseb (sploh če so tovrstnega dela vajeni). Bolj ali manj ustaljena praksa glede na časovne zmožnosti na naši šoli je, da učitelji dijake na tako delo navajamo v 2. letniku (France Prešeren: Krst pri Savici, Gustave Flaubert: Gospa Bovary, Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Zločin in kazen idr.), nato nadaljujemo v 3. in 4. letniku (najpogosteje na primerih domačih branj, v 4. letniku skoraj vsako šolsko leto pri obravnavi maturitetnega tematskega sklopa s slovenisti sodelujejo učitelji zgodovine, psihologije, sociologije in filozofije).
 
Nujni izvedbeni pogoji Dijaki morajo literarno besedilo pred timsko obravnavo dobro (s)poznati (ne le predstaviti povzetka zgodbe, temveč tudi natančno razumeti njegovo ozadje, tj. okoliščine nastanka dela, različne razlage same preobrazbe, zlasti pa se zavedati pomena duhovne preobrazbe, tj. spoznanja o (ne)smislu bivanja, ki ga tako intenzivno doživlja osrednja književna oseba, ko brezsramno razkriva tragično sliko izkrivljenih – zasebnih in javnih – medčloveških odnosov). Ker je celotna pripoved metafora za dogajanje v človekovi duševnosti, morajo biti dijaki primerno usposobljeni tudi za pronicljivo psihološko analizo osrednje književne osebe.  
Strokovna skupina Konzorcija splošnih gimnazij je opravila temeljni strokovni in jezikovni pregled objavljenih predstavitev primerov dobre prakse. Za vsebinsko in jezikovno ustreznost prilog strokovna skupina konzorcija ne odgovarja.