Čez drn in strn po Pohorju

Šola III. gimnazija Maribor
Avtor/-ji primera Jasna Ul Može, Tine Strmšek
Ime/Naslov dejavnosti Čez drn in strn po Pohorju
Vrsta dejavnosti Projektni dan
Nosilni predmet/-i Matematika, fizika, geografija, kemija, biologija, slovenščina
Sodelujoči predmeti Likovna umetnost, informatika
Trajanje (število ur) 4 dni – 18 ur
Število ponovitev 10 ponovitev (1-krat v šolskem letu)
Ciljna skupina Dijaki 1. letnika splošne gimnazije
Število vključenih dijakov Vsi dijaki 1. letnika
Število sodelujočih učiteljev 12 učiteljev
Zunanji sodelavci; institucije -
Cilji dejavnosti/Učni cilji
  • Dijaki ozavestijo pomen energije, predvsem vodne, za obstoj življenja (glavni cilj).
  • Dijaki s terenskim delom razvijejo spretnosti pridobivanja in analize numeričnih podatkov ter jih kritično ovrednotijo; pri tem povezujejo učno snov različnih predmetnih področij.
  • Dijaki se zavedajo pomena uporabe obnovljivih energetskih virov za trajnostni razvoj človeka.
  • Dijaki pri doseganju glavnega cilja razvijajo naravoslovno matematično in jezikovno kompetenco, sporazumevanje v maternem jeziku in samoiniciativnost; cilji posameznih predmetov pa so naravnani na razvijanje drugih kompetenc, na primer socialne kompetence.
Pričakovani skupni dosežki:
  • Dijaki vrednotijo alternativne vire glede na njihovo zastopanost in uporabo v domačem okolju.
  • Dijaki znajo samostojno zbrati podatke v zvezi z izbranim obnovljivim virom na terenu in v literaturi.
  • Dijaki na osnovi ugotovitev terenskega dela zapišejo umetnostno in neumetnostno besedilo ter izdelajo prispevek za šolsko spletno stran, izdelajo plakat in oblikujejo vprašanja za kviz.
  • Dijaki razumevanje problematike izkažejo tudi s sodelovanjem v kvizu znanja.
Kratek opis Projekt Čez drn in strn po Pohorju je v šolskem letu 2013/2014 potekal že deseto leto zapored. Skozi leta se je dograjeval, vsebinsko dopolnjeval in razvijal. Kot  naravoslovni projekt se je vsako leto ukvarjal z aktualno ekološko problematiko (npr. z vodo, vremenom, obnovljivimi energijskimi viri idr.) Ekipa učiteljev - mentorjev raziskovalnih skupin znotraj projekta se v glavnem ni spreminjala. V posameznem letu so se projektu priključil tudi nekateri učitelji družboslovnih predmetov, tujih jezikov, glasbe in športne vzgoje. Njihovi predmeti so prevzeli podporno vlogo in projekt dodatno obogatili. Projektni tim v nastajanje in izvedbo projekta vključuje načela medpredmetnega načrtovanja in povezovanja.
Priprave na izvedbo projekta potekajo od marca naprej. Dijake vključimo v vse faze projekta, od načrtovanja (možganska nevihta na obravnavano tematiko), preverjanja predznanja (v zadnjem času z elektronskimi responderji), priprave na terensko delo (pregled gradiva za terensko delo, prejem karte terena - orientacija), terenskega dela in analize rezultatov do evalvacije projekta in preverjanja znanja (v zadnjem času z elektronskimi responderji).
Po seznanitvi s projektom imajo dijaki možnost, da izberejo predmetno delovno skupino. Tako delovno skupino posameznega projekta sestavljajo dijaki vseh oddelkov. Izvedba projekta poteka po naslednjem načrtu:
  • Terensko delo (ob Radvanjskem potoku ob vznožju Pohorja – 1. dan, 7.50-14.30). Sodelujejo vsi dijaki. Posamezniki poskrbijo za fotografiranje in snemanje. Vsak oddelek je razdeljen v dve delovni skupini. Kroženje skupin po posameznih postajah terenskega dela je urejeno z urnikom (Priloga 1).
  • Delo v šoli (2. dan).
1. del (13.00 –16.00). Dijaki so zbrani po razredih. Učitelji, ki so vodili delo na delovnih postajah na terenu, krožijo po razredih (Priloga 1). Z dijaki dopolnijo delovno gradivo (Priloga 2), odgovarjajo na vprašanja dijakov in izvedejo sintezo dela. Dijaki urejeno gradivo oddajo v pregled mentorju skupine. Delovno gradivo štirih dijakov iz vsakega razreda (določi jih žreb) se ovrednoti s točkami.  
2. del (16.45–18.00). Dijaki so razdeljeni po predmetnih skupinah. Napišejo poljudnoznanstveni članek. Po navodilih zapišejo umetnostno in neumetnostno besedilo na obravnavano tematiko. Zapišejo članke za časopis Pohorske novice (Priloga 3). Izdelajo plakate in računalniške predstavitve rezultatov terenskega dela skupine. Zapišejo vprašanja za kviz znanja (Priloga 4). Posnamejo in izdelajo film o projektu (Priloga 5).
Delo v šoli (3. dan, 13.00-18.00).
1. del (13.00–15.00). Dijaki so razdeljeni po predmetnih skupinah. Dokončajo  svoje delo prejšnjega dne.
2. del (16.45–18.00). Dijaki so zbrani po razredih. Izvede se evalvacija  in preverjanje  znanja (elektronski responderji).
3. del (ob 18.00). Prva generalka za zaključno predstavitev. Učitelji točkujejo (po vnaprej pripravljenih kriterijih) umetnostna in neumetnostna besedila dijakov, avtentične naloge (Priloga 6), predstavitve v ppt, likovne izdelke, vabila in vprašanja, ki so jih pripravili za kviz (Priloga 7).
  • Zaključna predstavitev (4. dan). Dvorana Planeta TUŠ (10.00-14.00). Postavitev razstave najboljših izdelkov. Ob 12.30 zaključna predstavitev projekta. Dijaki aktivno sodelujejo v kvizu znanja (uporabljajo elektronske responderje). Projekt se zaključi s slovesno razglasitvijo zmagovalnega razreda.
Evalvacija Evalvacijo smo izvedli z vprašalnikom za sodelujoče dijake in učitelje. Potek projekta in dosežki dijakov so se vrednotili s točkovanjem, ki je potekalo skozi vse faze projekta po vnaprej izdelanih lestvicah. Evalvacija projekta za dijake je potekala v vsakem razredu s krajšim kvizom znanja s pomočjo elektronskih responderjev.
Ugotovitve
  • Dijaki uspešno prenašajo znanja in sposobnosti iz teorije v prakso in obratno.
  • Dijaki ovrednotijo alternativne vire glede na njihovo zastopanost in uporabo v domačem okolju.
  • Dijaki znajo samostojno zbrati podatke.
  • Dijaki znajo delati v skupini in razvijajo socialno kompetenco ter jezikovne zmožnosti.
  • Dijaki imajo možnost izdelati avtentično nalogo; sposobnejši dijaki imajo tako večjo možnost kreativnosti in samoiniciativnosti. Do izraza pride podjetnost dijakov, ki se kaže skozi tekmovalni duh med izvajanjem do končne nagrade.
  • Učitelji se usposobijo za načrtovanje terenskega dela. Premišljeno načrtujejo didaktične prijeme, da poudarijo uporabna znanja, vrednote in veščine.  
  • Učitelji se urijo v timskem delu in prevzemajo odgovornost za javno predstavitev projekta.
  • Šola vzdržuje tradicijo projektnega dela, povezanega s terenskim delom; javna predstavitev projekta omogoča promocijo šole v širšem okolju.
  • Šola kot institucija zavestno spodbuja kreativnost, podjetnost in samoiniciativnost dijakov ter jih ozavešča o pomenu varovanja narave in zdravega okolja.
Dodana vrednost Projekt združuje vse značilne faze znanstvenega raziskovanja tako učiteljev kot dijakov - načrtovanje procesa projekta od osnovne ideje preko terenskega in kabinetnega dela do javne predstavitve in evalvacije rezultatov. Dijaki s  projektom osmislijo teoretično znanje naravoslovja 1. letnika in pridobljeno znanje lažje uporabljajo v življenjskih situacijah.
Za potrebe projekta so za vse faze izvedbe (1.-4. dan) izdelani natančni kriteriji ocenjevanja znanja in točkovniki, prilagojeni posameznim dejavnostim.
Uporaba IKT: delo z elektronskimi responderji, delo z računalnikom, delo s fotoaparatom in kamero.
Prenosljivost Projekt je v celoti prenosljiv med letniki in  programi. Na njegovi osnovi so na šoli nastali številni drugi projekti. Posamezni deli projekta se lahko prenesejo v redno prakso poučevanja posameznih predmetov.
Nujni izvedbeni pogoji Za izvedbo so potrebni s šolskim koledarjem načrtovani dnevi za tovrstne dejavnosti (OIV, projektni dnevi idr.). Nujni so pravočasni in večkratni sestanki učiteljev projektnega tima zaradi usklajevanja dela v vseh fazah ter pravočasno in večkratno obveščanje dijakov o sodelovanju v posameznih fazah projekta.
Ovire so lahko veliko število vključenih dijakov, razpoložljivo število učiteljev, finančna podpora tehničnemu delu projekta in tudi plačilo učiteljem za dodatno delo.
Strokovna skupina Konzorcija splošnih gimnazij je opravila temeljni strokovni in jezikovni pregled objavljenih predstavitev primerov dobre prakse. Za vsebinsko in jezikovno ustreznost prilog strokovna skupina konzorcija ne odgovarja.