Naravoslovni projektni dan - Preučevanje vpliva abiotskih dejavnikov na biotsko raznovrstnost vodotoka Glinščica

Šola Gimnazija Poljane
Avtor/-ji primera Nataša Koprivnikar
Ime/Naslov dejavnosti Naravoslovni projektni dan - Preučevanje vpliva abiotskih dejavnikov na biotsko raznovrstnost vodotoka Glinščica
Vrsta dejavnosti Projektni dan
Nosilni predmet/-i Biologija
Sodelujoči predmeti Fizika, kemija
Trajanje (število ur) 1 dan – 6 ur
Število ponovitev
Ciljna skupina Vsi dijaki 1. letnika (8 oddelkov)
Število vključenih dijakov Okoli 240 dijakov
Število sodelujočih učiteljev Vsi učitelji in laboranti naravoslovnih predmetov (9 učiteljev in 3 laboranti)
Zunanji sodelavci; institucije -
Cilji dejavnosti/Učni cilji Naravovarstvene in okoljevarstvene teme so v današnjem času postale pomemben problem, s katerim se srečujemo na vsakem koraku. V sredstvih javnega obveščanja pogosta neustrezna raba pojmov povzroča napačne predstave, ki so skupne vsem naravoslovnim področjem. Ti problemi so večinoma zelo kompleksni in zahtevajo interdisciplinarno obravnavo, ki jo v šoli omogoča medpredmetno povezovanje. Zato smo se učitelji naravoslovja odločili, da v pouk vključimo projektni dan, ki je zasnovan na aktivnih metodah dela, s poudarkom na eksperimentalnem in raziskovalnem delu. Medpredmetno povezovanje smo načrtovali tako, da razvija znanje na višjih taksonomskih ravneh, hkrati pa omogoča razumevanje povezanosti naravoslovnih znanj, potrebnih za celostno razumevanje in reševanje problemov. Tak pouk je tudi za dijake zanimiv in jih spodbuja k radovednosti in raziskovanju.
Vodilna ideja naravoslovnega projektnega dne je povezovanje konceptov znotraj naravoslovnih znanosti ter spoznavanje soodvisnosti vpliva fizikalnih in kemijskih dejavnikov na biološko raznovrstnost. S tovrstnim medpredmetnim povezovanjem hkrati uresničujemo vsebine in cilje, ki jih obravnavamo pri pouku. Tako dijake aktivno vključimo v terensko delo, uporabo sodobne tehnologije (IKT) ter spodbujamo naravoslovno, digitalno in tehnološko pismenost.
Kratek opis Naravoslovni projektni dan izvajamo v bližini Biološkega središča Biotehniške fakultete v Ljubljani. Izbira primernega mesta ni bila enostavna. Poiskati smo namreč morali kraj, ki vsebuje ustrezen vodotok, na katerem bomo izvajali meritve, kjer je biotska raznolikost dokaj velika, kjer je dovolj prostora za veliko skupino dijakov, hkrati pa je moralo biti blizu mesta oziroma lahko dostopno z mestnim potniškim prometom ali s kolesom. Vodotok, na katerem izvajamo meritve, je potok Glinščica, katerega porečje leži v centralnem delu Slovenije in obsega severozahodno obrobje Ljubljane. Glinščica se na Viču izliva v Gradaščico.
Projektni dan je namenjen vsem dijakom 1. letnika, torej osmim oddelkom. Ker je število vključenih dijakov zelo veliko, smo se odločili, da projektni dan izpeljemo v dveh delih oziroma dveh dnevih. Vsak dan na teren odidejo štirje oddelki dijakov 1. letnika, vseh devet učiteljev naravoslovnih predmetov (po trije z vsakega predmetnega področja) ter trije laboranti (za biologijo, kemijo in fiziko). Tako lahko dijake vsakega od štirih oddelkov razdelimo na tri skupine, ki štejejo okrog deset članov, ti pa se nato izmenjujejo pri biološkem, kemijskem in fizikalnem terenskem delu.
Izbira lokacije izvajanja terenskega dela se je izkazala za odlično. Struga vodotoka na tem mestu prehaja iz sonaravne, sicer izravnane in poglobljene (brežine so utrjene s kamni) v popolnoma togo urejen vodotok, dno in brežine struge so tlakovane z betonskimi ploščami in predstavljajo kanal trapezne oblike. Fizikalni in kemijski dejavniki okolja tako določajo osnovne življenjske razmere za organizme in vplivajo na pestrost organizmov v preučevanem vodnem telesu. Z ugotavljanjem povezav med temi dejavniki in prisotnostjo določenih organizmov lahko določimo tudi stopnjo onesnaženosti oziroma kakovostni razred vodotoka. To pa je tudi konkreten primer ekološke raziskave, pri kateri preučujemo organizme v okolju, torej odnos organizma na vse nežive dejavnike, ki vplivajo nanj.
Evalvacija Evalvacijo smo izvajali z vprašalnikom in razgovorom ali tudi samo z razgovorom. V evalvacijskem vprašalniku smo dijake spraševali po tem, kako zanimive so se jim zdele dejavnosti na naravoslovnem dnevu, katera od dejavnosti pri posameznem predmetu jim je bila najbolj všeč, kje so potrebovali največ pomoči učitelja in kako razumljivi so jim bili delovni listi in navodila.
Ugotovitve Analiza odgovorov dijakov nam je pokazala, da so se zdele mnogim dijakom dejavnosti zanimive. Povedali so nam, da se v naravi radi učijo, saj pouk poteka bolj sproščeno in je tudi njihova motivacija za delo večja. Počutje v posameznih skupinah pri taki obliki dela so večinoma ocenjevali kot dobro. Pri delu so dijaki razvijali spretnosti opazovanja in načrtovanja ter sodelovalne in komunikacijske veščine. Večina dijakov si želi več terenskega dela. Na žalost tega ne moremo trditi za vse udeležene dijake, saj nekaterim pripravljene dejavnosti niso bile zanimive oziroma razumljive. Opazili smo tudi, da so dijaki v različni meri pripravljeni na sodelovanje in skupinsko delo ter da je želja po kvalitetnem izpolnjevanju zahtevanih nalog različna.
Po opravljeni evalvaciji prve izvedbe smo se v pripravi na projektni dan v naslednjem šolskem letu posebej osredotočili na izboljšave didaktičnih gradiv – delovnih listov na posameznih predmetnih področjih. Naša želja je bila, da bi dijaki delovne liste in navodila v celoti razumeli, saj je to pomemben dejavnik, ki vpliva na kvaliteto opravljenega dela. Zato smo se vsako leto znova na naravoslovni dan skrbno pripravili. Laboranti so pregledali in naročali ustrezno opremo in pripomočke za terensko delo, učitelji smo izboljšali navodila. Usklajevali in oblikovali smo tudi navodila za izdelavo poročila in kriterije za ocenjevanje terenskega dela dijakov. Pri pouku smo že pred odhodom na teren predstavili cilje in potek projektnega dne ter dijake pripravili na terensko delo, prav tako smo jim predstavili navodila za pisanje poročila in kriterije ocenjevanja terenskega dela.
Dodana vrednost S premišljenim načrtovanjem pouka in z izborom ustreznih dejavnosti dijaki usvajajo konceptualna znanja in se urijo v naravoslovnih postopkih in spretnostih. S kombinacijo raznovrstnih oblik in metod dela dijakom omogočimo, da izkoristijo različne spoznavne zmožnosti in se dokažejo na različne načine. Učenje v naravi je pristop k izboljšanemu učenju. Če ga osmislimo še s povezovanjem naravoslovnih predmetnih področij, potem dijaki lahko dosežejo poglobljeno razumevanje bioloških, kemijskih in fizikalnih konceptov, hkrati pa uresničujemo vsebinske in procesne cilje posameznih predmetov. Tako pridobljeno znanje lahko dijaki uporabijo v novih situacijah ter pri oblikovanju argumentov in zavzemanju kritičnih stališč. Uporaba tehnik, metod in pripomočkov za opazovanje, merjenje, beleženje, primerjanje, ocenjevanje, določanje in odločanje ter ponazoritev in razlaga omogočajo posameznikom ne le spoznavanje, ampak tudi razumevanje dogodkov, pojavov in zakonitosti v naravi.
Prenosljivost Terensko delo, uporaba sodobne tehnologije (IKT) in spodbujanje naravoslovne, digitalne in tehnološke pismenosti so mogoči v katerem koli letniku ali programu srednješolskega izobraževanja. Na ta način se lahko povežejo naravoslovni predmeti, lahko pa se jim priključijo tudi družboslovni (npr. geografija), tuji jeziki (če uporabljeni jezik ni materni ali pa je napisano poročilo v izbranem tujem jeziku), športna vzgoja (če opisanim aktivnostim dodamo še kakšno športno).
Nujni izvedbeni pogoji V prvi vrsti je tveganje vreme na izbrani dan. Termin naravoslovnega projektnega dne je določen na začetku šolskega leta in se ga vpiše v šolski koledar. Izvedemo ga junija, običajno v začetku meseca. Z vremenom smo imeli do sedaj kar precej sreče, tako da alternativne oblike izvedbe naravoslovnega projektnega dne na šoli še nismo uporabili. Smo jo pa v okviru posameznega predmeta za primer slabega vremena vnaprej načrtovali, čeprav je z vidika možnosti za uporabo različnih metod in uresničevanja ciljev terenskega dela manj ugodna.
Zaradi obsežnosti naravoslovnega dne je ovira tudi morebitna odsotnost kakšnega od sodelujočih učiteljev ali laborantov. Tudi s to težavo smo se že srečali, rešili smo jo tako, da smo k sodelovanju povabili nekaj dijakov višjih letnikov. Izkušnja je bila zelo pozitivna, tako da razmišljamo o tem, da bi dijake višjih letnikov tudi v prihodnosti vključevali v projekt.
Strokovna skupina Konzorcija splošnih gimnazij je opravila temeljni strokovni in jezikovni pregled objavljenih predstavitev primerov dobre prakse. Za vsebinsko in jezikovno ustreznost prilog strokovna skupina konzorcija ne odgovarja.