Projektni teden na Gimnaziji Ledina – 2. letnik: Doba neumnosti (ekologija)

Šola Gimnazija Ledina
Avtor/-ji primera Helena Osterman
Ime/Naslov dejavnosti Projektni teden na Gimnaziji Ledina – 2. letnik: Doba neumnosti (ekologija)
Vrsta dejavnosti Projektni dan
Nosilni predmet/-i Matematika, tuji jeziki, geografija, sociologija, športna vzgoja
Sodelujoči predmeti Glej zgoraj
Trajanje (število ur) 5 dni - 6 ur na dan
Število ponovitev 4 ponovitve
Ciljna skupina Dijaki 2. letnika
Število vključenih dijakov 210 dijakov
Število sodelujočih učiteljev 14 učiteljev
Zunanji sodelavci; institucije Strokovnjaki s področja ekologije (delovanje čistilnih naprav idr.); kinematografi  
Cilji dejavnosti/Učni cilji
  • Obravnavati in usvojiti ekološko problematiko iz učnih načrtov.
  • Razvijati zmožnosti projektnega delovanja med vsemi udeleženci.
  • Razvijati uporabo IKT in socialne kompetence.  
Kratek opis Dijaki 2. letnika so problematiko ekologije spoznavali preko sodelovalnega poučevanja in samostojnega projektnega dela v razredu in na terenu. Vsi so z različnimi oblikami in metodami dela spoznavali in usvajali iste učne cilje oziroma vsebine. (Drugi letniki so bili hkrati prav tako vključeni v projektno delo, vendar z drugimi temami in cilji.)
Evalvacija Vsi udeleženci projektnega tedna, tako dijaki kot učitelji, so po zaključku projektnega tedna izpolnili evalvacijski  vprašalnik, njegove rezultate pa je šolski razvojni tim predstavil na pedagoški konferenci. Takrat so imeli učitelji tudi priložnost, da podajo svojo refleksijo o pripravi in izvedbi projektnih dni ter predlagajo morebitne spremembe oziroma izboljšave.    
     
Ugotovitve Ugotovili smo, da čez 60 odstotkov dijakov in učiteljev ocenjuje zasnovo in izvedbo projektnih dni kot dobro, le zanemarljivo majhen del (okoli 2 odstotka) pa kot slabo. Podrobnejša analiza je pokazala, da takšen koncept projektnih dni preveč temelji na močni vlogi učitelja (kot podajalca vsebine in usmerjevalca načina dela), samostojno projektno delo dijakov pa je zastopano v manjši meri. Ker je bilo potrebno najprej za uspešno projektno delo usposobiti učitelje, koncepta projektnih dni nismo spreminjali takoj, ampak šele po večkratni ponovitvi, ko smo fokus delovanja preusmerili na aktivno samostojno projektno delo dijakov.
Dodana vrednost Intenzivno sodelovanje učiteljev različnih predmetnih področij, aktivno vključevanje dijakov v izvedbo učnega procesa, povezanost teorije in prakse – učenje na terenu.
Prenosljivost Iz dosedanjih izkušenj ugotavljamo, da je način dela prenosljiv v vse letnike, saj se vsebina projektnega tedna lahko primerno spreminja in prilagaja (konkretno smo v ta način projektnih dni vključili vse letnike na Gimnaziji Ledina), prav tako se ga lahko uporablja v drugih učnih okoljih.
Nujni izvedbeni pogoji Pripravljenost učiteljskega zbora na aktivno sodelovanje, kompetentna organizacijska skupina, pripravljenost zunanjih partnerjev na aktivno sodelovanje.
Strokovna skupina Konzorcija splošnih gimnazij je opravila temeljni strokovni in jezikovni pregled objavljenih predstavitev primerov dobre prakse. Za vsebinsko in jezikovno ustreznost prilog strokovna skupina konzorcija ne odgovarja.