Okolje za boljši jutri

Šola Gimnazija Bežigrad
Avtor/-ji primera Jasna Kos
Ime/Naslov dejavnosti Okolje za boljši jutri
Vrsta dejavnosti Projektni dan
Nosilni predmet/-i Biologija, geografija, fizika, kemija
Sodelujoči predmeti Psihologija, sociologija, slovenščina
Trajanje (število ur) Poljubno število dni v obdobju 3 mesecev (od marca do maja)
Poljubno število ur (vsak dijak vsaj 12 ur)
Število ponovitev 3 ponovitve (enkrat na šolsko leto)
Ciljna skupina Dijaki 3. letnika
Število vključenih dijakov Približno 220 dijakov vsako šolsko leto
Število sodelujočih učiteljev 16-20 učiteljev vsako šolsko leto
Zunanji sodelavci; institucije Odvisno od oddelka in teme - občani, starši (arhitekt, umetnostni zgodovinar); Snaga Javno podjetje, Papir servis Vodmat, Zbirni center Barje, Mercator, Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, Tehniški muzej Bistra, Nacionalni inštitut za biologijo, Atletska dvorana Šiška, vrtci in osnovne šole
Cilji dejavnosti/Učni cilji Izhodišče za oblikovanje projektnih dni v 3. letniku so že izvedeni projektni dnevi in OIV v 1. in 2. letniku, cilj pri tem pa je pridobljeno znanje uporabiti in nadgraditi. Pri načrtovanju so nas usmerjali tudi učni načrti in v njih opredeljeni cilji za 3. letnik.
Pri projektnem delu smo si zastavili dva obsežnejša cilja - prvi je ozaveščanje dijakov v trajnostni skrbi za okolje s poudarkom na ožjem prostoru (kjer živijo), drugi, prav tako pomemben, pa je samostojno delo dijakov v vseh fazah projekta.
  • Izbira ožje teme oziroma problema, ciljev in končnega izdelka ter načina njegove predstavitve.
  • Izbira mentorja in dogovor z njim za sodelovanje.
  • Izbira učiteljev za pomoč pri posameznih nalogah in dogovor z njimi za sodelovanje.
  • Načrtovanje (izdelava akcijskega načrta, izbira kraja in oblike terenskega dela, načrtovanje jasne in enakomerne porazdelitve obveznosti za vsakega dijaka – odobrena s strani razrednika).
  • Organizacija (izdelava predračuna, organizacija prevoza).
  • Izvedba in predstavitev končnega izdelka oziroma rezultata projekta.
Cilj projektnega dela je tudi razvijanje kompetenc sporazumevanja, sodelovanja, prepričevanja z argumenti in dogovarjanja.
Kratek opis Projekt, ki za vsakega dijaka predvideva vsaj 12 ur, je zasnovan na čim večjem samostojnem delu dijakov, organizacijsko in vsebinsko pa jim pomagata razrednik in mentor. Delo poteka po natančno razdelanem časovnem okvirju, znotraj katerega dijaki samostojno postavijo raziskovalno vprašanje, izberejo mentorja, porazdelijo zadolžitve, naredijo operativni načrt, po potrebi organizirajo terensko delo ali druge oblike dela ter izdelajo nalogo, ki je predstavljena na šolski spletni strani. Oblikovani so tudi kriteriji za presojo ustreznosti dela, s katerimi so bili dijaki seznanjeni pred začetkom dela in ki so jim bili pri delu v pomoč.
Projekt je na kratko predstavljen v priročniku Ugotavljanje kompleksnih dosežkov (ur. Zora Rutar Ilc,  Ljubljana: ZRSŠ, 2012, str. 152-155).
Evalvacija V tem projektu smo opravili t. i. pre-test in re-test. Evalvacijo smo izpeljali v vseh osmih oddelkih 3. letnika. Vključenih je bilo 154 dijakov, od tega 68 fantov in 86 deklet. Udeleženci so v šolski e-učilnici izpolnili dva spletna vprašalnika, in sicer dvakrat – prvič pred izvedbo projekta in drugič po opravljenem projektnem delu. Uporabili smo:
  • Vprašalnik veščin, sodelovanja in komunikacije (Rupnik Vec, Celin, Vuradin Popovič, Bradič).
  • Vprašalnik o projektnem delu Okolje za boljši jutri (Bosnič, Dominko, Habjanič Gaberšek, Hočevar, Kos).
Pri evalvaciji projektnega dela smo se osredotočili na ugotavljanje sprememb v znanju dijakov (na področju okoljskih tematik, navajanja virov in literature ter poznavanja raziskovalnega in projektnega dela) in tudi na spremembe v njihovem odnosu do okolja in medosebnih veščinah, ki naj bi jih projektno delo posredno razvijalo.
Ugotovitve Napredek je viden na vseh področjih, tako pri merjenem znanju kot tudi pri samooceni veščin komunikacije in sodelovanja, četudi ni povsod zaznati statistično pomembnega trenda napredovanja.
Z vidika šolske prakse je zanimivo, da je napredek bolj očiten oziroma večji na področjih, ki naj bi se s projektnim delom razvijala posredno (npr. poznavanje projektnega/raziskovalnega dela) kot na področju znanja o sami okoljski problematiki oziroma v odnosu do okolja.
Opaziti je, da dekleta tovrstno projektno delo dojemajo drugače oziroma da se deklet znanje, pridobljeno na takšen način, dotakne drugače  kot fante. Zdi se, da so dekleta bolj kot fantje dovzetna za konativno, čustveno dimenzijo sodelovanja v razrednem projektu. Upoštevajoč opažanje, bi morda v prihodnje pri zasnovi vsebine projektnega dela veljalo izhajati iz učnih potreb, ki jih izrazijo dijaki. Premiki na področju znanja o projektnem delu, citiranju ter v veščinah sodelovanja in komunikacije so namreč vidni, četudi majhni, zato je s projektnim delom smiselno nadaljevati. Tudi napredek pri razumevanju in uvrščanju faz projektnega dela kaže, da dijakom osebne izkušnje pomagajo pri razumevanju in uporabi celostnega pristopa k projektnemu procesu. Rezultati sicer kažejo, da v povprečju med fanti in dekleti (tako na prvem merjenju kot po izvedbi dela) prevladuje napačna, okrnjena predstava o projektnem delu, ki vztraja tudi po izvedbi projektnega dela, nas pa s tem predvsem opozarjajo, da projektno delo razumejo “po šolsko” in da potrebujejo izkušnje s celostnim delom. Sicer v šoli res pogosto nastopajo kot izvajalci (op. najbolj točno uvrščena faza), je pa snovalec in evalvator projektov običajno nekdo drug (učitelj, v tej vlogi pa nastopajo tudi starši), zatorej ne preseneča, da so dijaki zaključne faze, v katere so vpleteni vsaj preko seznanjanja z oceno učitelja, uvrščali pravilneje kot začetne faze, s katerimi imajo najmanj izkušenj. Napredek, ki ga lahko prinese ena, četudi obsežna delovna izkušnja, je torej majhen, a opazen.
Dodana vrednost Izpostavili bi predvsem sodelovalno delo v vseh fazah projekta in pa celovito izvedeno projektno delo.
Prenosljivost Menimo, da je ta zelo zahtevna oblika dela primerna za višje letnike gimnazije. Dijake pa je treba  s posameznimi bolj vodenimi aktivnostmi že v 1. in 2. letniku pripravljati na samostojen projekt v 3. letniku.  Projektna oblika dela je primerna za različna predmetna področja.
Nujni izvedbeni pogoji Nujen pogoj so jasni dogovori in natančni načrti dela ter pripravljenost zunanjih institucij  za sodelovanje. Izpostavili pa bi, da s slednjim ni bilo težav in smo imeli veliko možnosti tudi zato, ker smo v ta segment vključili starše. Nujna pogoja sta tudi motiviranost učiteljev za to delo in ustrezno ovrednotenje oziroma nagrajevanje njihovega dodatnega dela.
Strokovna skupina Konzorcija splošnih gimnazij je opravila temeljni strokovni in jezikovni pregled objavljenih predstavitev primerov dobre prakse. Za vsebinsko in jezikovno ustreznost prilog strokovna skupina konzorcija ne odgovarja.