Prostovoljstvo: odgovorno in kreativno preživljanje prostega časa, krepitev kulture sobivanja in razvoj medgeneracijske stabilnosti

Šola Šolski center Slovenj Gradec, Gimnazija Slovenj Gradec
Avtor/-ji primera Dr. Mojca Čerče
Ime/Naslov dejavnosti Prostovoljstvo: odgovorno in kreativno preživljanje prostega časa, krepitev kulture sobivanja in razvoj medgeneracijske stabilnosti
Vrsta dejavnosti OIV
Nosilni predmet/-i Psihologija
Sodelujoči predmeti Glasba, likovna umetnost, slovenščina, zgodovina, angleščina
Trajanje (število ur) 80 do 100 ur (prostovoljstvo ob poplavah ni vključeno)
Število ponovitev 1- do 2-krat (skupaj izvedenih 10 različnih dejavnosti)
Ciljna skupina Stanovalci Koroškega doma starostnikov Slovenj Gradec, dijaki oddelkov 1., 2., 3. in 4. letnika gimnazije
Število vključenih dijakov 110 dijakov  (dodatno 150 dijakov pri pomoči ob poplavah)
Število sodelujočih učiteljev 4 učitelji (en učitelj redno v vseh dejavnostih, trije učitelji pa kot dodatni mentorji, vsak pri eni od dejavnosti)
Zunanji sodelavci; institucije Mentorji; Koroški dom starostnikov Slovenj Gradec (Tone Partljič - v okviru bralne značke za starostnike doma), Unicef Slovenije, Univerza za tretje življenjsko obdobje Kamnik (Društvo Lipa), Društvo paraplegikov Koroške, Dom starejših občanov na Japonskem, Mestna občina Slovenj Gradec, Slovenska vojska, Ekološko društvo Slovenj Gradec, Študijski krožek v okviru Mocis Slovenj Gradec, Center za socialno delo Slovenj Gradec
Cilji dejavnosti/Učni cilji
  • Krepitev socialne kohezije, kulture sobivanja in razvoja medgeneracijske stabilnosti: spodbujanje skupnega dialoga, doseganje skupnih ciljev različnih generacij in oblikovanje osnovnih socialnih vrednot.
  • Krepitev solidarnosti med generacijami z medsebojno podporo ter prenosom znanja in izkušenj.
  • Odgovorno in kreativno preživljanja prostega časa, izboljšanje kakovosti življenja, krepitev zavesti o prostovoljstvu in spodbujanje k njegovi dejavnosti.
  • Spoznavanje in sprejemanje drugačnosti oseb s posebnimi potrebami in pomoč socialno šibkejšim.
Kratek opis Prostovoljstvo je obsegalo več dejavnosti.
  • V Koroškem domu starostnikov so dijaki s stanovalci ob več spominskih igrah, ki so jih pripravili zanje, urili spomin. Sodelovali so v projektu Beremo vam - bralna značka Toneta Partljiča za stanovalce, kjer so skupaj s stanovalci brali zbirko črtic Slišal sem, kako trava raste, nato pa zanje pripravili kviz, v katerem so starostniki s pomočjo likovnih in glasbenih del dijakov ter pantomime ugotavljali, katero zgodbo iz knjige, ki so jo prebrali, ponazarjajo. V spomladanskem času so jim pripravili voden ogled (sprehod) po Slovenj Gradcu, stanovalci pa so dijakom pripovedovali, kako je bilo v mestu nekoč. Nato so na dveh delavnicah skupaj s stanovalci doma izdelovali glinene izdelke (“uparjalnike” za svečke in vaze). Vsakemu starostniku je pomagal en dijak in skupaj sta pripravila končni izdelek. V eni od delavnic so sodelovali tudi dijaki z Japonske, ki smo jih gostili ob izmenjavi. Ker je bilo za naše goste z Japonske novo, da dijaki prostovoljci obiskujejo stanovalce domov za starostnike, smo to izkušnjo kot primer dobre prakse skupaj z njimi ponovili tudi ob našem obisku na Japonskem in s tem postavili prvi mejnik prostovoljstva srednješolcev v enem izmed domov za starostnike na Japonskem.
  • V okviru Unicefovega projekta Punčke iz cunj smo s prostovoljkami iz Društva Lipa, ki smo jih gostili na šoli, izdelali 15 punčk iz cunj. Punčke smo kasneje tudi prodali in tako pomagali 15 afriškim otrokom, za katere smo priskrbeli sredstva za cepiva, ki jih potrebujejo. Delavnico, ki je trajala ves dan, smo izvedli ob obisku dijakov z Japonske na naši šoli, s čimer smo jim želeli pokazati, kako krepimo prostovoljstvo in zavest o socialni solidarnosti in drugačnosti med dijaki.
  • V okviru ekološkega božično-novoletnega dobrodelnega sejma Vzemi in daruj so dijaki prostovoljci v dveh letih zbrali čez 800 igrač, ki smo jih na obeh zaključnih prireditvah pred novim letom ob obisku dedka Mraza na šoli podarili vrtčevskim otrokom iz slovenjgraškega območja. Hkrati smo pripravili še več kot 50 darilnih paketov za otroke iz socialno ogroženih družin, ki smo jih prav tako v decembru podarili staršem otrok v naši dolini.
  • Ob lanskoletnih novembrskih poplavah se je več kot 150 dijakov odzvalo na povabilo ob naravni ujmi in pomagalo številnim ljudem v Mislinjski in Dravski dolini pri odpravi posledic ujme. Da so dijaki delali izjemno zavzeto več dni zapored, pričajo tudi ugotovitve slovenske vojske, ki je prav tako pomagala na teh območjih in bila nad dijaki navdušena, ter številna zahvalna pisma občanov in predstavnikov občin.
  • Že tradicionalno dijaki prostovoljci vsako leto pomagajo pri izvedbi športnih iger, ki jih organizira Društvo paraplegikov Koroške, največkrat z njimi sodelujejo pri igranju namiznega tenisa in košarke.
  • Na prošnjo Centra za socialno delo Slovenj Gradec in Patronažne službe Slovenj Gradec je 12 dijakov sodelovalo kot prostovoljcev pri učni pomoči osnovnošolcem z vedenjskimi težavami in pri aktivnem preživljanju prostega časa predšolskih otrok na domu. K socialno ogroženi družini s štirimi predšolskimi otroci so dijaki zahajali trikrat tedensko po dve šolski uri. Otrokom so brali pravljice, skupaj z njimi so ustvarjali različne likovne izdelke, z njimi peli in plesali ter se igrali športne in druge igre.
Ključne kompetence Sporazumevanje v maternem jeziku, sporazumevanje v tujih jezikih, učenje učenja, socialne in državljanske kompetence, samoiniciativnost in podjetnost, kulturna zavest in izražanje.
Evalvacija Evalvacija z dijaki je bila izvedena pri vsaki od aktivnosti, in sicer v času izvajanja aktivnosti ali po njenem zaključku v šoli. Izvedena je bila ustno. Udeleženci so vedno (vsak posebej) povzeli svoja občutja - kaj jih je pozitivno presenetilo; v čem vidijo dragocenost nove izkušnje; kaj podobnega bi še lahko počeli v prihodnje ter kakšne morebitne skrbi in dvomi so se pojavljali v času aktivnosti. Samorefleksijo z evalvacijo je skupaj z dijaki izvajala vodja prostovoljstva na šoli. Enkrat letno (ob zaključku posamezne aktivnosti) je bila opravljena tudi ustna evalvacija z zunanjimi sodelavci (s patronažno sestro, s predstavnikoma CSD Slovenj Gradec, s starši otrok, ki so jim prostovoljci pomagali na domu, s predstavnicami Koroškega doma starostnikov Slovenj Gradec, s predstavnico Unicefa in vodjo prireditev Koroškega društva paraplegikov).
 
Ugotovitve Kot vsako leto so bili tudi v tem obdobju cilji preseženi, ne le doseženi. To potrjujejo razmišljanja in vtisi dijakov prostovoljcev ter navdušenje in hvaležnost vseh udeležencev, s katerimi smo lahko delili naše prostovoljsko srce. Naše sodelovanje se nadaljuje tudi po izteku projekta, saj smo v okolju že tako prepoznavni, da drug brez drugega ne moremo, hkrati pa tudi dijaki pogosto sprašujejo: “Kdaj gremo spet v dom?” ali “Kdaj bomo spet izvedli kakšno akcijo?”
Dodana vrednost Krepitev in razvijanje tistih vrednot pri dijakih, ki jih s tradicionalnim načinom poučevanja v razredu ne moremo doseči, pa se vsi zavedamo, da gre za tiste temeljne vrednote, ki so nepogrešljive v razvoju vsakega posameznika in nujne v življenju in sobivanju z drugimi. Z vrednotami se človek ne rodi, temveč se jih z razvojem priuči. Aktivnosti, kot jih je zajemal ta projekt, omogočajo prav to.
Poleg tega so dejavnosti, v katere so bili vključeni dijaki, v njih spodbujale in krepile prostovoljno delo, jih usmerjale v aktivno preživljanje prostega časa, med njimi razvijale in utrjevale samostojnost, odgovornost, veščine sodelovanja in empatijo, jih spodbujale h kritičnemu vrednotenju lastnega dela in vloge v širši družbi, v njih odkrivale kreativnost in inovativnost. Dijaki so spoznali, da je “ z roko v roki” in ne “z roko ob roki” niti “z roko proti roki” nekaj najbolj plemenitega, kar lahko človek ponudi drugemu in sebi. Kajti človek je vedno bil in bo ostal tudi socialno bitje.
Prenosljivost Sistematično izvajanje projekta na šoli v okviru  posodobitve gimnazijskih programov pomeni nadgradnjo pozitivnih izkušenj leta 2012 zaključenega tematsko zelo sorodnega projekta “Z roko v roki”, ki smo ga izvedli na šoli. Predlagana posodobitev je enostavno prenosljiva v vse vrste srednješolskih programov ter tudi v osnovne šole.  
Nujni izvedbeni pogoji Namensko določeno  število ur za mentorje prostovoljnih aktivnosti, saj je vso organizacijo, načrtovanje, sodelovanje z institucijami v prostoru, spremljanje dijakov na aktivnostih, pripravo dijakov na aktivnosti in refleksijo po zaključku aktivnosti praktično nemogoče izvesti v učiteljevem prostem času. Vsekakor in predvsem pa sta pogoj za uspešno delo “pedagoško-človeški eros” in odprtost za sodelovanje z drugimi.
GRADIVA Z željo, da prenesemo svoje ideje in primere dobre prakse tudi na druge šole, prilagamo knjigo v elektronski verziji, ki je nastala ob zaključku projekta “Z roko v roki”. V njej so natančno opisane vse prostovoljske aktivnosti v obdobju dveh let, samorefleksije številnih vključenih, na več mestih pa je predstavljena tudi dodana vrednost tovrstnega udejstvovanja.
Strokovna skupina Konzorcija splošnih gimnazij je opravila temeljni strokovni in jezikovni pregled objavljenih predstavitev primerov dobre prakse. Za vsebinsko in jezikovno ustreznost prilog strokovna skupina konzorcija ne odgovarja.