Filmska kultura

Šola Šolski center Celje, Gimnazija Lava
Avtor/-ji primera Helena Nardin (vprašalnik), dr. David Kraševec (vodja projektnega tima za filmsko kulturo)
Ime/Naslov dejavnosti Filmska kultura
Vrsta dejavnosti OIV
Nosilni predmet/-i -
Sodelujoči predmeti Slovenščina, tuji jeziki, sociologija, psihologija, biologija, geografija, matematika
Trajanje (število ur) Dve filmski predstavi s predhodno predstavitvijo vsakega filma in z analizo po ogledu v 1., 2. in 3. letniku ter uporaba filmov v projektnih dnevih
Število ponovitev 6 let oziroma ves čas trajanja projekta
Ciljna skupina Dijaki 1., 2. in 3. letnika gimnazije
Število vključenih dijakov 5 oddelkov 1., 2. in 3. letnika gimnazije (400 dijakov)
Število sodelujočih učiteljev 17 učiteljev
Zunanji sodelavci; institucije Filmski igralci Katarina Čas, Boris Cavazza, Sebastijan Cavazza, režiser Miha Hočevar, fizioterapevtka Karmen Rener, evropska poslanka Romana Jordan; Mestni kino Metropol
Cilji dejavnosti/Učni cilji Temeljni cilj je vpeljati filmsko kulturo v šolski kurikulum v okviru OIV, kar vključuje uvedbo filmskega abonmaja in uporabo filma v projektnih in kulturnih dnevih ter sodelovanje na festivalih dijaškega filma z lastnimi filmi. Pričakovani učni dosežki uvajanja filmske kulture v okviru OIV so razvijanje filmske pismenosti in kritičnega razmišljanja pri dijakih.
Kratek opis Dijaki 1., 2. in 3. letnika si v Mestnem kinu Metropol vsako leto ogledajo dva filma. Filme izbira in dijakom predstavi David Krašovec, vodja projektnega tima za uvajanje filmske kulture na šoli. Občasno v goste povabi režiserje in filmske igralce, ki dijakom avtentično predstavijo nastanek filma, filmski jezik ter elemente, na katere je treba biti pozoren med gledanjem filma.
Film kot medij za doseganje učnih ciljev uporabljamo tudi v projektnih dnevih, ki so prav tako del OIV. V vsakem letniku izvedemo en projekt, ki temelji na filmu. Pri izboru filmov za projektne dneve smo pozorni, da se vsebina in dejavnosti navezujejo na učni načrt določenega letnika. V 1. letniku si dijaki ogledajo film Romeo in Julija, ki je izhodišče za medpredmetno povezavo slovenščina-angleščina. Dijaki 2. letnika si v okviru medpredmetne povezave biologija-kemija-geografija-angleščina ogledajo dokumentarni film Neprijetna resnica. V 3. letniku je film Crash izhodišče za projektni dan o nestrpnosti in medkulturnih konfliktih, na katerem sodelujejo predmeti sociologija, zgodovina, angleščina in biologija. Ta primer je podrobneje opisan v prilogi.
Film vključujemo tudi v druge dejavnosti na šoli, da lahko z njim dosegamo želene učne cilje. Tako ob tednu zdravja zraven drugih dejavnosti organiziramo ogled filma na določeno temo, na primer film Hrana d. d., ki je odlično izhodišče za pogovor o načinih pridelave in predelave hrane ter zdravega prehranjevanja. Ogledu filma sledijo še delavnice o kemijski sestavi hrane, pogovor z dijaki in pohod. Izbor filma ob letošnjem dnevu zdravja, pri katerem so bile rdeča nit vrednote, je bil francoski film Prijatelja (Intouchables). Ogledu filma je sledil pogovor s fizioterapevtko in s predstavnikom Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske, ki sta dijakom približala življenje invalidov in njihove težave. Prav tako smo film uporabili za uvod v kulturni dan. Pred koncertom raperja Roka Trkaja smo organizirali ogled dokumentarnega filma V letu hip-hopa.
V okviru filmskega abonmaja sodelujemo tudi s strokovno revijo Kino, za katero so dijaki po ogledu slovenskega filma Distorzija in pogovoru z režiserjem Miho Hočevarjem napisali več kot 50 filmskih kritik.
Dijaki so v zadnjih letih v okviru video krožka, ki je del OIV, ustvarili nekaj kratkih filmov. Na festivalu dijaškega filma Dififest so dijaki leta 2012 prejeli nagrado občinstva za film Bož(j)idar. V letošnjem šolskem letu pa so dijaki s pomočjo mentorjev izdelali predstavitveni film za informativni dan z naslovom Gimnazijec Peter.
Večji del filmske kulture izvajamo v okviru OIV, vendar je film postal pomemben del pouka tudi pri posameznih predmetih. Pravzaprav film zelo dobro povezuje OIV in pouk, da tako dosegamo učne cilje na drugačen, sodobnejši način.
Ključne kompetence Sporazumevanje v maternem jeziku, sporazumevanje v tujih jezikih, digitalna pismenost, socialne in državljanske kompetence, kulturna zavest in izražanje.
Evalvacija Pogovor z dijaki po ogledu filma, pisanje filmskih kritik za revijo Kino, spletno anketiranje.
Ugotovitve Uvedba filmskega abonmaja je (sodeč po rezultatih ankete, izvedene med 130 dijaki, predvsem 1. in 2. letnika) spremenila odnos mnogih dijakov do gledanja filmov, saj so se naučili, da ni dovolj slediti zgodbi, ampak je treba opazovati tudi druge prvine, značilne za ta medij. Naučili so se tudi pogovarjati o vprašanjih, ki jih film odpira, in izražati svoje misli, kar je bilo na začetku zelo težko. Dijaki so povedali, da sta jim razlaga o filmu ter pogovor z gosti pred samim ogledom (ali po njem) pomagala k boljšemu razumevanju filma. Veliko anketirancev je izjavilo, da bi morali film pogosteje vključevati tudi v pouk, saj je eno najboljših motivacijskih sredstev. Evalvacija je pokazala tudi pozitiven odziv na spremembo razporeditve kulturnih vsebin znotraj OIV. Posodobljena razporeditev, ki vključuje dva filmska ogleda in dve gledališki uprizoritvi, je večini dijakov ljubša od prvotne verzije, ki je nudila le gledališki abonma s tremi predstavami.
Dodana vrednost Pozitivni učinki posodobitvene dejavnosti so večja usposobljenost učiteljev za uporabo filma kot medija, povečanje občutljivosti za interese dijakov ter spodbujanje multikulturnosti in kritičnega razmišljanja pri dijakih. Film velikokrat uporabimo kot učni pripomoček za doseganje učnih ciljev, predvsem takih, ki zahtevajo medpredmetno sodelovanje in obravnavo vsebine z več področij, kar je najlažje doseči na projektnih dnevih.
Prenosljivost Filmska kultura je novost v gimnazijskem programu, zato jo je tako kot vsako novost težko vpeljati v ustaljen učni proces. Ker se ne more izvajati kot samostojni predmet oziroma vsebina, je film lahko podpora pouku posameznih predmetov. Največ prostora za film pa je znotraj OIV, in sicer kot filmski abonma in kot izhodišče za projektne dneve.
Nujni izvedbeni pogoji To so predvsem materialni, časovni in prostorski okvirji, kot so razpoložljivost učilnic, tehnična oprema učilnic, urniki dijakov in učiteljev, nadvse pomemben pa je predvsem interes učiteljev in dijakov. Izvajanje filmske kulture zahteva fleksibilen urnik, strokovnjaka za film, sodelovalno poučevanje in finančni prispevek dijakov za predstave.
Učiteljem, ki sodelujejo pri izvajanju filmske kulture in uporabljajo film pri izvajanju različnih dejavnosti, je treba predstaviti nekaj osnov o filmskem jeziku. Filmska kultura ne pomeni zgolj gledanja filmov, ampak predvsem analiziranje vsega, kar dijaki med tem procesom opazijo. Zavedati se morajo, da obstaja filmski jezik s svojimi pravili, ki se ga je treba naučiti tako kot tuje jezike.
GRADIVA Primer uporabe filma v okviru OIV – projektni dan Usodna nesreča.
Strokovna skupina Konzorcija splošnih gimnazij je opravila temeljni strokovni in jezikovni pregled objavljenih predstavitev primerov dobre prakse. Za vsebinsko in jezikovno ustreznost prilog strokovna skupina konzorcija ne odgovarja.