Mednarodne izmenjave na poljanski način

Šola Gimnazija Poljane
Avtor/-ji primera Natali Žlajpah, Petra Novak
Ime/Naslov dejavnosti Mednarodne izmenjave na poljanski način
Vrsta dejavnosti OIV
Nosilni predmet/-i Tuji jezik (npr. španščina)
Sodelujoči predmeti Slovenščina, geografija, likovna umetnost, informatika, športna vzgoja, biologija, kemija, glasba, zgodovina, sociologija, psihologija idr.
Trajanje (število ur) Pet šolskih dni in čas za potovanje
Število ponovitev Vrsto let  v vseh oddelkih 3. letnika
Ciljna skupina Vsi oddelki 3. letnika
Število vključenih dijakov Vsi dijaki 3. letnika v šolskem letu (v povprečju 240 dijakov)
Število sodelujočih učiteljev Učitelj tujega jezika v oddelku (nosilec izmenjave), razrednik posameznega oddelka; tuji učitelj tujega jezika, učitelji predmetov, ki so del posameznega programa mednarodne izmenjave
Zunanji sodelavci; institucije Špansko veleposlaništvo v Ljubljani, španski kulturni center Aula Cervantes
Cilji dejavnosti/Učni cilji Razmišljanje o večjezičnosti in večkulturnosti kot o temeljnih vrednotah za vzgojo mladega “poljanca” v sodobnega Evropejca je dolgoletna tradicija Gimnazije Poljane. Zato smo “orali ledino” tudi na področju mednarodnih povezav, ko še niso bile moderne in uvedene v predmetnik evropskega oddelka. Dijaki in učitelji poljanske gimnazije smo preko odličnih in vizionarskih učiteljev spoznavali predvsem francoske, avstrijske, danske in druge evropske šole ter tako postavljali temelje za nove programe.
Življenje dijakov in njihove nove potrebe silijo snovalce programov k nenehnemu posodabljanju. Spoznavanje zgodovinskih, geografskih in kulturnih ter drugih učnih vsebin samo preko tradicionalnih virov ne zadošča več. Današnji srednješolec prihaja v novo šolsko okolje že poln izkušenj, tudi mednarodnih, z odprtimi očmi in vedoželjen. Zato mu mora sodobni pouk ponuditi v okviru mednarodne izmenjave tudi metode, ki spodbujajo aktivno vlogo pri spoznavanju in dejanski uporabi znanja, saj so tako bolj motivirani, dejavni in uspešnejši. S takim načinom dela dobi znanje dijakov trajnejšo vrednost, saj poteka skozi njihove lastne izkušnje.
Kratek opis Kako oblikovati mednarodno izmenjavo? Uspešna praksa je seveda plod trdega predhodnega dela.
  • Pripravljalna faza: pridobivanje temeljnih informacij in ugotavljanje predznanja.
  • Načrtovanje projekta: zbiranje idej in izdelava načrta projekta.
  • Izvedba projekta: raziskovanje (z vmesnimi preverjanji) in oblikovanje
končnega izdelka projekta ter ocenitev.
  • Predstavitev izdelka, rezultatov in ocenitev.
  • Poprojektna faza: evalvacija izvedbe projekta.
Zraven načrtovanja je pomembno razmišljati tudi o interdisciplinarnosti znanja, o načinu projektnega dela ter o timskem sodelovanju vseh udeležencev. Vse te sodobne didaktične komponente sestavljajo dobro načrtovano mednarodno izmenjavo, saj le tako izpeljemo projekt z evropsko oziroma globalno dimenzijo. Dijak je soodgovoren za njegovo izvedbo, spozna sebe, svoje korenine, sočloveka, njegovo kulturo, začne se zavedati svojih človeških in državljanskih pravic ter dolžnosti, predvsem pa začne razmišljati samostojno in kritično ter je hkrati tudi odprt in strpen.
Vsebinske iztočnice so torej le ene od mnogih, ki se izpeljujejo v projektu mednarodne izmenjave. Kot nas je naučil posodobljeni program gimnazije v evropskih oddelkih, je način pridobivanja znanja prav tako pomemben kot znanje samo. Zato so spretnosti in veščine integrirani del izmenjave, saj ta poteka večinoma v obliki delavnic, še pomembneje pa je, da v vsem času izmenjave dijak spoznava, oblikuje in dograjuje nove vrednote. Te so temelj uspešne mednarodne izmenjave, saj so teoretični koncepti le “kup papirja”, vsakdanje življenje v drugi državi pri novi družini pa je praktična realnost.
Pri tem želimo opozoriti na nujnost takega načina raziskovanja, oblikovanja in predstavljanja rezultatov, saj postane nosilec dejanj dijak sam, ki zgradi odnos do ljudi in vsebin.
Ključne kompetence Sporazumevanje v tujih jezikih, digitalna pismenost, učenje učenja, socialne in državljanske kompetence, samoiniciativnost in podjetnost, kulturna zavest in izražanje.
Evalvacija Za analizo projekta pri izmenjavah lahko uporabljamo vnaprej pripravljene formularje, lahko pa evalvacijo izvajamo bolj široko in opisno. Po vrnitvi lahko analiziramo izmenjavo na razredni uri, iz nalog esejskega tipa pa lahko učitelj povzame glavne ugotovitve in jih zapiše v poročilo ter jih upošteva ob načrtovanju naslednje mednarodne izmenjave.
Izkušnje so pokazale, da so dijaki ob vrnitvi domov sposobni tudi že opisati razmišljanja esejskega tipa - Kako danes vidim kulturne razlike med narodi; Kako sem se osebno spremenil/razvil;  Potovati: da ali ne;  Spoznavati razlike nas pelje v prihodnost - to je samo nekaj naslovov, ob katerih so dijaki razmišljali v španskem jeziku.
Ugotovitve Podajamo nekaj vtisov, ki bodo najbolj slikovito povzeli najpomembnejše ugotovitve dijakov o mednarodnih izmenjavah, njihovo dodano vrednost in smernice za nadaljnji razvoj teh izmenjav.
“Nihče mi ne more vzeti tega, kar sem doživela na izmenjavi.” ; “Z mednarodno izmenjavo ne spoznaš samo kulture dežele gostiteljice in novih prijateljev, ampak tudi samega sebe.” ; “To je bil do sedaj najpomembnejši čas mojega življenja.” ; “Izmenjava koristi tudi razredu kot skupini, saj se v novem svetu veliko bolj povežeš. ” ; “Zame je bila to nepozabna izkušnja, ki jo bom vedno hranila v svojem srcu; nikoli ne bom pozabila ljudi in časa, ki smo ga preživeli skupaj. Zdaj vem, da imam sestro, ki sem jo vedno želela imeti.”
Dodana vrednost Mednarodne izmenjave so pomemben del vzgojno-izobraževalnega procesa v evropskih oddelkih, ki pa smo jih na Gimnaziji Poljane zaradi pozitivnih izkušenj prenesli na vse oddelke 3. letnika. Za uresničitev ciljev je izrednega pomena vsaka faza v projektu. Dobro pripravljena mednarodna izmenjava vpliva na razvoj dijakove osebnosti, na njegova stališča in vrednote, na poznavanje in spoštovanje različnih kultur, na znanje o gostujoči državi, ne nazadnje tudi na stopnjo znanja govornega jezika izmenjave. Izmenjave moramo pripraviti po sodobnih didaktičnih načelih in upoštevati izkušnje današnjega srednješolca, dejavni morajo biti tako dijaki kot učitelji. Znanje, pridobljeno z lastno izkušnjo, je trajnejše in pridobi na realni vrednosti.
Prenosljivost Prenos mednarodnih izmenjav iz evropskih v druge oddelke smo že izvedli. Na začetku smo mednarodne izmenjave pripravljali na nadrazredni ravni, v nadaljevanju pa le z nekaterimi celotnimi oddelki. Zaradi zelo pozitivnih izkušenj in učenja tujih jezikov v najbolj avtentičnih situacijah smo se kasneje odločili, da mednarodne izmenjave postanejo del našega letnega programa dela in potekajo v okviru OIV v vseh oddelkih 3. letnika. Na mednarodni izmenjavi pride do medpredmetnega povezovanja ciljnega tujega jezika s slovenščino (intenzivni tečaj slovenskega jezika za tujce, ki ga izvaja učitelj slovenščine skupaj s tujim učiteljem ali z učiteljem tujega jezika in s slovenskimi dijaki), geografijo (predstavitev Slovenije in Španije), zgodovino (predstavitev slovenske in španske zgodovine), sociologijo (medkulturno povezovanje, razbijanje stereotipov, strpnost), psihologijo (delavnice učenje učenja), angleščino kot prvim tujim jezikom, glasbo (glasbena delavnica z učenjem slovenskih in španskih ljudskih pesmi), športno vzgojo (plesna delavnica, mednarodna košarkarska ali nogometna tekma). Dijaki na takih delavnicah vidijo holistični pristop k učenju in se zavedajo pomembnosti povezovanja učnih vsebin na vseh možnih ravneh.
Nujni izvedbeni pogoji Nujni pogoj je, da projekt mednarodne izmenjave postane del letnega načrta dela šole (tj. šolskega izvedbenega kurikula) in s tem posameznih predmetov, saj je le tako priprava na samo izvedbo izmenjave možna že med samim poukom (razredne ure; ure tujega jezika, geografije, zgodovine, sociologije in psihologije). Prav tako je težavno priti do srednje šole v tujini, ki sledi enakim učnim ciljem in filozofiji mednarodnih izmenjav. Ovire, ki ob tem nastajajo, so tudi osebne narave, saj se vsi razredniki ne odločajo za sodelovanje; v tem primeru mora učitelj tujega jezika sodelovanje poiskati pri drugih kolegih. Prav tako lahko pride do nesporazumov med udeleženci mednarodne izmenjave (včasih se zgodi, da dijaki zaradi pomanjkanja znanja tujega jezika težko izrazijo svoje občutke), ki pa se po navadi zaključijo in uredijo v pogovoru vseh udeleženih v nesporazumu z učiteljem kot posrednikom.
Strokovna skupina Konzorcija splošnih gimnazij je opravila temeljni strokovni in jezikovni pregled objavljenih predstavitev primerov dobre prakse. Za vsebinsko in jezikovno ustreznost prilog strokovna skupina konzorcija ne odgovarja.