Razredna gledališka igra

Šola Waldorfska šola Ljubljana
Avtor/-ji primera Klemen Lah
Ime/Naslov dejavnosti Razredna gledališka igra
Vrsta dejavnosti Fleksibilna organizacija pouka
Nosilni predmet/-i Slovenščina, zgodovina, geografija, likovna umetnost, umetnostna zgodovina, ročno delo oziroma praktično umetniško oblikovanje (PUO)
Sodelujoči predmeti Tuji jeziki, zgodovina, sociologija, psihologija, športna vzgoja, evritmija
Trajanje (število ur) Celotna priprava na gledališko igro (vaje, premiera) traja približno dva meseca.
Število ponovitev Vsako leto razredno gledališko igro izvedemo v 2. in 4. letniku.
Ciljna skupina
Število vključenih dijakov Vsi dijaki v oddelku (v povprečju okrog 32 dijakov)
Število sodelujočih učiteljev Razrednik, kostumograf (praviloma učitelj ročnih del), scenograf (praviloma učitelj likovnega pouka), lektor (učitelj slovenščine)
Zunanji sodelavci; institucije Letos sta režirala Gašper Tič in Snježana Martinović; sodelujemo z ljubljanskimi gledališči, predstave igramo tudi v drugih zunanjih institucijah.
Cilji dejavnosti/Učni cilji
  • Tesno sodelovanje in razredni dialog.
  • Dijaki bolje razumejo čas in okolje, v katerem je nastalo dramsko besedilo.
  • Dijaki odkrivajo nove vedenjske, čustvene in miselne vzorce ter bolje in lažje razumejo tako sebe kot druge.
  • Dijaki bolje razumejo svoje vsakodnevne, ustaljene vedenjske, miselne in čustvene vzorce.
  • Dijaki v razredu se tesneje povežejo, “zaživijo” kot skupnost.
Kratek opis Razredna gledališka igra kot primer dobre prakse sodelovalnega in avtentičnega učenja, timskega dela ipd. se izvaja sredi 2. letnika in na koncu 4. letnika. Gledališka igra od prvega branja do nastopa traja sedem do osem tednov, in sicer prve tedne med urami umetniških predmetov, zadnji teden pa je v celoti posvečen gledališkim vajam. Nastop dijaki izvedejo dvakrat, dopoldne pred svojimi šolskimi vrstniki in starši ter zvečer pred starši in zunanjo publiko.
Evalvacija Dijaki evalvirajo naslednje:
  • Izbira dramske osebe in vloge.
  • Oblikovanje in priprava scenografije, kostumov, glasbe, oglaševanja idr.
  • Razvoj dramske osebe.
  • Pri razvoju dramske osebe mora dijak upoštevati razvoj drugih dramskih oseb, tako da razvoj njegove dramske osebe podpira oziroma ne onemogoča razvoja in igre drugih dramskih oseb.
  • Presoja (refleksija in evalvacija) uspešnosti lastne umetniške izvedbe in izvedbe drugih; dijaki predlagajo kriterije za določitev uspešnosti pri izvedbi produkcije.
  • Dijaki med predlaganimi kriteriji izberejo tiste, ki najbolj ustrezajo; učitelj kriterije po potrebi dopolni, vendar pri tem potrebuje soglasje dijakov.
  • Dijaki razvrstijo kriterije po pomembnosti.
  • Dijaki določijo minimalne standarde, ki jih morajo izpolniti.
Pri vseh teh nalogah jim pomagata razrednik in režiser.
Ugotovitve
  • Dijaki med igro spoznavajo in usvajajo prevzemanje odgovornosti za razvoj dramske osebe v gledališki igri in prevzemanje odgovornosti za timsko delo.
  • Dijaki se učijo, kako slediti in upoštevati napotke ter vizijo režiserja.
  • Dijaki se učijo besednega in nebesednega izražanja ter kultiviranja lastnega izražanja.
  • Dijaki prebujajo skrite dele svoje osebnosti.
  • Dijaki spreminjajo svoj odnos do sošolcev in medrazredne odnose.  
  • Dijaki razvijajo zmožnost refleksije in evalvacije.
  • Dijaki se učijo nastopa pred javnostjo, saj ta praviloma pozitivno izboljša njihovo samopodobo.
  • Integracija razreda je končni cilj, ki pomaga, da se razred bolj poveže, kar prinaša številne pozitivne učinke za učenje in vzgojo.
Dodana vrednost Razvoj ključnih kompetenc. Ob produkciji gledališke igre dijaki razvijajo naslednje kompetence (to jim omogoča tudi časovno dolgoročen proces):
  • Bralna pismenost: dijaki jo ob branju dramskega besedila razvijajo najprej; besedilo morajo razumeti in podoživeti, se vanj vživeti, ga tudi reflektirati in po možnosti spreminjati.
  • Generične oziroma transverzalne kompetence: dijaki morajo med branjem, produkcijo, določanjem kriterijev, igranjem ipd. tesno sodelovati; v tem zahtevnem procesu zato razvijajo veščine komuniciranja, timskega dela, jezikovne spretnosti, zavedanje drugih kultur (večinoma izbiramo gledališke igre tujih avtorjev) in medsebojno spoštovanje.
  • Jezikovne kompetence: dijaki morajo na glas in javno tako brati kot nastopati, kar povečuje njihove jezikovne zmožnosti.
Prenosljivost Razredna gledališka igra je preverjeno primerna za vse razrede osnovne šole in vse letnike srednje šole.
Nujni izvedbeni pogoji Tim učiteljev, ki vodi gledališko igro, mora biti zelo dobro usposobljen in uigran, sicer je težko izvedljivo.
Strokovna skupina Konzorcija splošnih gimnazij je opravila temeljni strokovni in jezikovni pregled objavljenih predstavitev primerov dobre prakse. Za vsebinsko in jezikovno ustreznost prilog strokovna skupina konzorcija ne odgovarja.