Avtentične naloge v družboslovnem sklopu

Šola Šolski center Srečka Kosovela Sežana
Avtor/-ji primera Alenka Kompare
Ime/Naslov dejavnosti Avtentične naloge v družboslovnem sklopu
Vrsta dejavnosti Fleksibilna organizacija pouka
Nosilni predmet/-i V okviru družboslovnega sklopa so vsi predmeti enakovredni. V 2. letniku gimnazije imajo dijaki družboslovni sklop v obsegu 105 ur, znotraj njega pa predmete zgodovina, geografija in psihologija. V 3. letniku pa je 105 ur razporejenih med umetnostno zgodovino in sociologijo.
Sodelujoči predmeti -
Trajanje (število ur) 105 ur v 2. letniku (letno), 105 ur v 3. letniku (letno)
Število ponovitev Avtentične naloge izdelujejo dijaki pri družboslovnem sklopu že četrto leto zapored.
Ciljna skupina Dijaki 2. in 3. letnika
Število vključenih dijakov 19 dijakov 2. letnika, 17 dijakov 3. letnika
Število sodelujočih učiteljev 5 učiteljev (učitelji zgodovine, geografije, psihologije, umetnostne zgodovine, sociologije)
Zunanji sodelavci; institucije Mladinski center Podlaga, Zavod za uveljavljanje vizualne kulture Vizo; Kosovelov dom Sežana, Vrtec Sežana
Cilji dejavnosti/Učni cilji Učitelji smo si zadali dva cilja:
  • Obogatiti raznovrstnost načinov vrednotenja znanja (poleg tradicionalnih oblik, na primer pisnega in ustnega ocenjevanja znanja, ocenjevanja referatov ipd., uporabljati drugačne oblike vrednotenja znanja oziroma izdelati nove avtentične naloge z jasnimi opisnimi kriteriji, ki bodo namenjene tako izgrajevanju kot vrednotenju znanja).
  • Pri izgrajevanju in vrednotenju znanja nameniti večji poudarek procesnim ciljem, na primer kompleksnemu mišljenju (eksperimentalno raziskovanje, odločanje, odkrivanje oziroma invencija), predstavljanju idej oziroma ustvarjanju kakovostnih izdelkov, delu z viri in kritičnemu mišljenju (s poudarkom na postavljanju vprašanj in argumentiranju).
Z uvajanjem sprememb v vrednotenju znanja oziroma z uporabo avtentičnih nalog z opisnimi kriteriji kot načinom preverjanja in ocenjevanja znanja smo želeli, da imajo dijaki priložnost za:
  • poglabljanje in razširjanje vsebinskih znanj, vezanih na posamezna predmetna področja, ter boljše razumevanje uporabnosti teh znanj;
  • razvijanje procesnih znanj in veščin, na primer raziskovanja, kritičnega mišljenja (veščine argumentacije), dela z viri, sodelovanja idr.;
  • povečevanje samoregulacije pri učenju s poudarkom na uzaveščanju pričakovane kakovosti znanja, ki naj bi ga usvojili.
Kratek opis Učitelji družboslovnega sklopa smo cilje pri posameznih predmetih zapisali konkretneje: določili smo, katera vsebinska in katera procesna znanja bodo pri določenem učnem sklopu in/ali z izbrano avtentično nalogo dijaki razvijali. Nato smo izdelali avtentične naloge in opisne kriterije, ki omogočajo kakovostno povratno informacijo o vsebinskih in procesnih vidikih znanja.
Avtentične naloge so dijaki izdelali pri pouku, ki pri družboslovnem sklopu poteka strnjeno tri ure na teden. Dijaki so izdelovali avtentične naloge v manjših skupinah, tj. trije do štirje dijaki skupaj. Sledili so smernicam za izdelavo avtentične naloge in imeli ves čas izdelovanja naloge pomoč mentorjev. Najprej so preučili ustrezno strokovno literaturo, načrtovali izvedbo avtentične naloge (npr. pri psihologiji so napisali načrt raziskave, pri umetnostni zgodovini so izdelali zgodbo sled), sledila je izvedba avtentične naloge. Učitelji so izdelane avtentične naloge pregledali, na podlagi povratne informacije pa so dijaki lahko izdelek izboljšali in uskladili s kriteriji. Dijaki so pri izdelavi avtentičnih nalog uporabili ustrezno tehniko IKT.
Znane psihološke raziskave – ponovno, drugače (avtentična naloga pri psihologiji)
Dijaki, ki v 2. letniku gimnazije izberejo družboslovni sklop, v okviru 35 ur psihologije v manjših skupinah (3 do 4 dijaki) načrtujejo in izvedejo psihološko raziskavo. Ključni cilj je postaviti dijake v vlogo raziskovalcev in jih navdušiti za raziskovanje ter jim tako skozi izkušnjo hkrati približati znanstveno metodo in jih učiti raziskovanja (od postavljanja vprašanj, hipotez prek načrtovanja metode do raziskovanja odgovorov).
Avtentična naloga Znane psihološke raziskave – ponovno, drugače je dober način, kako doseči zastavljeni cilj. Pri tem se nam zdi pomembno, da imajo dijaki pri pouku najprej možnost razvijati procesna in vsebinska znanja, ki jih nato z izvedbo avtentične naloge najprej poglabljamo in širimo, na koncu pa tudi vrednotimo (ocenimo). Pri pouku psihologije zato pred izvedbo avtentične naloge predstavimo izbrani psihološki eksperiment, dijaki pa v skupinah načrtujejo ponovitev tega eksperimenta, vendar nekoliko drugače. Tako pri postavljanju hipotez kot pri načrtovanju izvedbe eksperimenta spodbujamo ustvarjalno mišljenje (npr. dijaki postavljajo nove hipoteze in si zamislijo, kako bi jih preverili) in hkrati kritično mišljenje (npr. upoštevajo pravila znanstvene metode, se zavedajo možnih motečih spremenljivk, razumejo pomen pravilne izbire vzorca idr). Šele nato dijaki izberejo različne psihološke raziskave in izdelajo avtentično nalogo.
400611_Družboslovni sklop_Priloga 1_Smernice za izdelavo avtentične naloge pri psihologiji
400611_Družboslovni sklop_Priloga 2_Primer avtentične naloge pri PSI_načrt raziskave
400611_Družboslovni sklop_Priloga 3_Primer avtentične naloge pri PSI_raziskovalno poročilo
Izdelava filma (avtentična naloga pri umetnosti zgodovini)
V 3. letniku gimnazije je umetnostna zgodovina eden od predmetov družboslovnega sklopa. Pomemben cilj je tudi delo s filmom in na filmu, pri čemer se prepletata dva vidika: spoznavanje filmske umetnosti na eni strani in spodbujanje dijakov k ustvarjalnemu filmskemu izražanju.  Prvi vidik razvijamo pri pouku in v sodelovanju z zunanjimi sodelavci v okviru projekta FILMŠULA, z ogledom in kritično analizo izbranih odlomkov filmov ali filmov v celoti ter spoznavanjem filmskega jezika. Drugi vidik pa je avtentična naloga, in sicer izdelava filma (videa). Pri nalogi se morajo dijaki osredotočiti na sporočilo videa, upoštevati filmski jezik in biti ustvarjalni. Pred snemanjem in montažo morajo ubesediti idejo (kaj želijo sporočiti in kako, s katerimi filmskimi sredstvi bodo to dosegli) ter izdelati zgodboris (storyboard), tj.  vsebinski in formalni načrt videa.
Primer avtentične naloge pri UMZ: Film ZGODBA O SREČI na spletni strani ŠC Srečka Kosovela Sežana:
http://www.sssezana.si/sss/index.php?option=com_content&task=view&id=2091&Itemid=349
Evalvacija Prvo pomembno merilo za ugotavljanje, ali pri dijakih razvijamo načrtovana procesna znanja ter poglabljamo in razširjamo vsebinska znanja, so bile prav avtentične naloge. Z njimi smo namreč najprej razvijali in nato vrednotili izbrana procesna in vsebinska znanja, kazalnik oziroma merilo doseganja cilja pa je bila ocena oziroma število doseženih točk pri posameznem opisnem kriteriju. Učitelji smo na ta način lahko spremljali razvoj določenega znanja pri dijakih, na primer, kako dijaki razvijajo zmožnost dela z viri (ali izbirajo informacije iz različnih strokovnih virov, ali vire ustrezno in dosledno navajajo itd.), dijaki pa so dobili kakovostno (jasno in opisno) povratno informacijo, na podlagi katere so lahko učinkoviteje samouravnavali učenje.
Izdelali smo tudi različne merske instrumente, s katerimi smo želeli preveriti smiselnost in učinkovitost uporabe avtentičnih nalog za izgrajevanje in vrednotenje znanja. Vprašalniki za dijake in za učitelje, ki smo jih uporabili v ta namen, so priloženi.
400611_Družboslovni sklop_Priloga 4_Vprašalnik za dijake
400611_Družboslovni sklop_Priloga 5_Vprašalnik za učitelje
Ugotovitve V šol letu 2012/2013 smo v vseh izbirnih sklopih z vprašalnikom o drugačnih oblikah usvajanja in vrednotenja znanja ugotavljali, ali/in v kolikšni meri so imeli dijaki z izdelovanjem avtentičnih nalog  priložnost razvijati različne vidike kompleksnega mišljenja, koliko so jim avtentične naloge zanimive, koliko jih motivirajo, ali se jim zdijo učinkovit način izgrajevanja in vrednotenja znanja itd. Vprašalnik za dijake je vseboval 15 trditev, ki so jih dijaki ocenjevali s petstopenjsko ocenjevalno lestvico (ocena 1 - nikakor se ne strinjam, ocena 5 - popolnoma se strinjam).
Tabela 1: Vprašalnik o drugačnih oblikah usvajanja in vrednotenja znanja – odgovori dijakov družboslovnega sklopa.
Ugotovili smo, da se zdijo dijakom avtentične naloge zanimiv način izgrajevanja znanja, pri katerem bolj povezujejo teorijo s prakso, uporabljajo znanje na različne načine in iščejo informacije v različnih virih. Menijo tudi, da so avtentične naloge dober način ocenjevanja znanja. Manj se jim zdi pomembno, da rezultate svojega dela predstavijo drugim in tudi glede skupinskega dela pri izvedbi avtentičnih nalog so mnenja dijakov deljena. Nekaterim je všeč, da delajo raziskave v skupini, drugim pa ne. Pri refleksiji dela v skupini so nekateri izpostavili, da morajo večino dela opraviti sami, drugi pa potožili, da so iz skupine izključeni (sošolci ne upoštevajo njihovih predlogov, ne pustijo jih zraven). Nekaterim se to, da so pri avtentičnih nalogah, ki jih opravljajo v skupinah, vsi člani skupine ocenjeni z enako oceno, ne zdi ustrezen način ocenjevanja. (S to dilemo, kako oceniti avtentične naloge, ki jih dijaki izdelujejo v skupinah, se soočamo tudi učitelji, saj se zavedamo, da prispevek vseh dijakov k izdelavi avtentične naloge pogosto ni enak.)
Drugi del samoevalvacije je vključeval analizo in refleksijo avtentičnih nalog s strani učiteljev, ki smo sodelovali v poskusu (glej vprašalnik za učitelje). Naše ugotovitve so v pomembnem delu podobne ugotovitvam dijakov.
Večina učiteljev ocenjuje, da so prednosti avtentičnih nalog kot oblike preverjanja in ocenjevanja znanja sledeče:
  • znanje se ocenjuje v avtentičnih kontekstih, kot ga bodo morali dijaki pokazati v realnem življenju;
  • avtentične naloge spodbujajo razvijanje in omogočajo ocenjevanje pomembnih procesnih znanj, ki jih s tradicionalnimi oblikami ocenjevanja redkeje vrednotimo;
  • dijaki so bolj ustvarjalni in samostojni, zato tudi bolj motivirani;
  • z opisnimi kriteriji dobijo dijaki jasno in izčrpno povratno informacijo, ki omogoča samoregulacijo pri učenju;
  • gre za drugačno ocenjevanje od tradicionalnega, ker je dobro samo po sebi, saj se tako veča raznovrstnost načinov vrednotenja znanja, zajeta so različna znanja, ki jih dijaki izkazujejo na različne načine.
Pomanjkljivosti:
  • za posamezne vsebine so dijaki premalo  zainteresirani, da bi aktivno sodelovali pri avtentični nalogi;
  • učitelji imamo pri načrtovanju, pripravi, izvedbi in vrednotenju avtentičnih nalog več dela;
  • težave se pojavljajo tudi pri ocenjevanju (npr. zaradi skupinskega dela je težko vse dijake oceniti pravično);
  • učitelji nimamo vedno vpogleda, kdo je dosegel predvidene cilje in kdo ne; ker dijaki izdelujejo naloge tudi doma, se pojavlja problem plagiatorstva.
Kot ugodne priložnosti in spodbude na šoli za izvajanje avtentičnih nalog smo prepoznali ustrezno organizacijo pouka v izbirnih sklopih (po tri ure skupaj), možnost timskega poučevanja in medpredmetnega sodelovanja, možnost sodelovanja z zunanjimi institucijami in ustrezno opremljenost šole z računalniki. Ovire pri izvajanju avtentičnih nalog pa so finančne omejitve pri nekaterih avtentičnih nalogah ter problemi s prevozi pri terenskem delu.
Dodana vrednost Ideja izbirnih sklopov temelji na prepričanju, da bodo dijaki izgradili kakovostno znanje in bodo bolj motivirani, če bodo lahko izbrali področja, ki jih zanimajo, in če bodo v konstrukcijo znanja še bolj aktivno vključeni kot pri običajnem pouku. V izbirnih sklopih na naši šoli zato dijakom omogočamo, da znanje v veliki meri izgrajujejo skozi raziskovanje in projektno delo ter z reševanjem  avtentičnih nalog, kjer je bistvena uporaba znanja na ustvarjalen in kritičen način v realnih situacijah, pogosto pa vključujejo tudi medpredmetno povezovanje.
Pri izdelavi avtentičnih nalog v družboslovnem sklopu dijaki tudi sami izberejo področje (vsebino) in način izvedbe avtentične naloge. Imajo torej veliko več možnosti izbire kot pri običajnem pouku, kar povečuje njihovo motiviranost za učenje in spodbuja samoregulacijo, ustvarjalnost in kritičnost. Z uporabo avtentičnih nalog se torej spremeni tipična vloga dijakov, saj iz pasivnih prejemnikov znanja postanejo aktivni raziskovalci.
Spremeni pa se tudi vloga učitelja, ki ni le v strokovnem, sistematičnem in zanimivem  posredovanju znanja, ampak tudi v konstruiranju problemskih situacij, v katerih učenci izgrajujejo znanje. V najboljšem primeru torej nove oblike izgrajevanja in vrednotenja znanja ne spodbujajo le radovednosti, motiviranosti, ustvarjalnosti in raziskovalne naravnanosti dijakov, ampak tudi učiteljev.
Prenosljivost Avtentične naloge je mogoče uporabljati kot drugačen način izgrajevanja in vrednotenja znanja tudi pri “običajnem” pouku družboslovnih (in seveda drugih) predmetov, vendar v prilagojeni obliki in manjšem obsegu. Razloga sta obsežnost učnih načrtov in manj časa za izdelavo avtentične naloge v okviru ur pouka.
Nujni izvedbeni pogoji Potrebne so določene prilagoditve v urniku. Zaželeno je, da so izbirni sklopi izvajani strnjeno, po dve ali tri šolske ure skupaj. Pomembno je tudi, da šola omogoča izvedbo projektnih dni in dvodnevnih raziskovalnih taborov.
Strokovna skupina Konzorcija splošnih gimnazij je opravila temeljni strokovni in jezikovni pregled objavljenih predstavitev primerov dobre prakse. Za vsebinsko in jezikovno ustreznost prilog strokovna skupina konzorcija ne odgovarja.