Medpredmetno zasnovan izbirni predmet (sklop družboslovnih predmetov) ob filmu kot povezovalnem elementu

Šola Šolski center Ravne na Koroškem, Gimnazija
Avtor/-ji primera Irena Erjavec
Ime/Naslov dejavnosti Medpredmetno zasnovan izbirni predmet (sklop družboslovnih predmetov) ob filmu kot povezovalnem elementu
Vrsta dejavnosti Fleksibilna organizacija učnega procesa
Nosilni predmet/-i Psihologija, nemščina, sociologija, zgodovina
Sodelujoči predmeti Slovenščina
Trajanje (število ur) Vse šolsko leto
Število ponovitev Pilotna izvedba z diseminacijo  in štiri ponovitve
Ciljna skupina
Število vključenih dijakov 50 + 94 (diseminacija) (2009/2010); 19 (2010/2011); 25 (2011/2012); 31 (2012/2013); 17 (2013 /2014)
Število sodelujočih učiteljev 4 učiteljice nosilnih predmetov + 7 učiteljev (diseminacija)
Zunanji sodelavci; institucije Mitja Reichenberg (Slovenska kinoteka), Dušan Rutar (zunanji sodelavec Zavoda RS za šolstvo pri izobraževanju učiteljev na področju filmske kulture), Uroš Zavodnik (režiser), Sonja Prosenc (režiserka); Zavod RS za šolstvo; Kinodvor; Kulturni dom Slovenj Gradec
Cilji dejavnosti/Učni cilji Organizacijski:
  • Poiskati in vpeljati sistemsko organizacijsko rešitev za lažje izvajanje medpredmetnih povezav (vključitev v urnik -  izbirni predmet družboslovje: 70 ur (nemščina: 17, psihologija: 17, sociologija: 18, zgodovina: 18); izbirni predmet naravoslovje: 70 ur (matematika: 17, fizika: 17, biologija: 18, kemija: 18).
Kroskurikularni:
  • Razvijati strategije za razvoj ključnih kompetenc pri dijakih (osebnih in medosebnih): prepoznavanje vzrokov za konflikte na različnih ravneh; presojanje njihovih posledic; razmišljanje o možnih načinih ravnanja, da bi se jim izognili.
  • Spodbujanje razvoja filmske pismenosti pri dijakih (senzibilizacija dijakov za dojemanje filma nam pomaga pri spodbujanju razvijanja ključnih kompetenc).
Po posameznih predmetih:
  • Vsebinski, vključeni v učne načrte.
Kratek opis V okviru nerazporejenih ur dijakom 2. letnika ponudimo poleg drugih izbirnih predmetov tudi dva medpredmetno zasnovana izbirna predmeta, družboslovje in naravoslovje.
Načrtovanje na ravni šole (Kazalnik: Urnik): pravočasno izvedbeno načrtovanje že v fazi izdelave urnika in pri načrtovanju obveznosti posameznih vključenih učiteljev za naslednje šolsko leto. (Hkrati morajo biti prosti nosilci predmetov in vsi dijaki 2. letnika.) Rešitev: blok ura na začetku ali koncu pouka. Odločili smo se za pretežno modularni pristop. Pouk izvajamo v zaporednih sklopih, kar pa ne izključuje posameznih ur, ki so drugače zasnovane (timsko poučevanje, skupne aktivnosti, obisk institucij izven šole, obisk zunanjih sodelavcev). Razpored ur za posamezne predmete določimo pred pričetkom vsakega šolskega leta.
Začetki takšnega oblikovanja pouka segajo v šolsko leto 2009/2010. Takrat smo v okviru pilotnega projekta Filmska kultura v gimnazijskem kurikulu ob filmu kot povezovalnem elementu povezali naslednje predmete: sociologija, psihologija, nemščina (saj smo delali s filmom nemškega govornega področja), zgodovina in občasno geografija ter slovenščina. Izvedbena oblika je torej interdisciplinarna večpredmetna povezava, v okviru katere so učitelji cilje projekta dosegali tudi z različnimi oblikami sodelovalnega poučevanja. S takšnim pristopom smo želeli olajšati preseganje ustaljene prakse, pri kateri se pri posameznih predmetih učni cilji zasledujejo ločeno oziroma so medpredmetne povezave prepuščene posameznim dogovorom med učitelji in ostajajo zgolj na vsebinski ravni.
Kot protiutež tej ponudbi smo bolj naravoslovno usmerjenim dijakom ponudili medpredmetno zasnovan izbirni predmet naravoslovje.
(Priloga: Predstavitev medpredmetno zasnovanega izbirnega predmeta družboslovje v ppt.)
Po izvedenem pilotnem projektu smo s takšno organizacijo učnega procesa nadaljevali. Ob sprotnih pogovorih in zaključni refleksiji smo članice pilotnega projektnega tima ugotovile, da so bili cilji zasnovani precej ambiciozno, predvsem kar zadeva intenzivnost in pogostnost timskega poučevanja v tako dolgem časovnem obdobju (eno šolsko leto). Tem ugotovitvam smo prilagajale naše delo že med samim potekom projekta. Izkušnje, pridobljene ob pilotni izvedbi, smo upoštevale v ponovitvah v naslednjih letih. Nanašajo se predvsem na načrtovanje in izvajanje sodelovalnega poučevanja. Cilji (glej razdelek 12) in povezovalni element (film) ostajajo isti z izvedbo, opisano zgoraj.
Evalvacija Sprotne refleksije v projektnem timu, vprašalnik za dijake in učitelje (vprašalniki, uporaba anketnega sistema projekta E-šolstvo).
Na podlagi pogovora z dijaki in z vrednotenjem njihovega dela z delovnim gradivom (delovni listi). (Priloga: Vprašalnika za dijake in učitelje.)
Ugotovitve Z evalvacijo smo potrdili doseganje vsebinskih in procesnih ciljev. Ugotavljamo torej, da tovrstna fleksibilna organizacija lahko zagotavlja kvalitetnejšo izvedbo medpredmetnih povezav, saj se s tem izognemo logističnim problemom pri usklajevanju medpredmetnih povezav ter organizacijskim zapletom ob izvedbi.
Dodana vrednost Medpredmetno zasnovan izbirni predmet. Sistemska organizacijska rešitev za olajšanje izvajanja medpredmetnih povezav (vključitev v urnik). Menimo, da dijakom olajšamo odločitev med posameznimi izbirnimi predmeti ter jim omogočimo celostni vpogled v obravnavane vsebine.
Prenosljivost Posodobitev je prenosljiva tako časovno (izvajamo jo že peto leto) kot tudi na druge predmete oziroma predmetne sklope ter po vertikali. Na enak način smo namreč organizirali sklop naravoslovnih predmetov v medpredmetno zasnovan izbirni predmet v 2. letniku, ki ga zadnja leta izvajamo tudi v 3. letniku.
Nujni izvedbeni pogoji Pogoj za izvedbo takšne rešitve je sodelovanje vodstva šole, saj je ključno pravočasno izvedbeno načrtovanje že v fazi izdelave urnika in pri načrtovanju obveznosti posameznih vključenih učiteljev za naslednje šolsko leto. Zelo pomembno je tudi pravočasno in premišljeno načrtovanje ter sprotno usklajevanje in evalviranje aktivnosti članov projektnega tima oziroma nosilcev predmetov.
Strokovna skupina Konzorcija splošnih gimnazij je opravila temeljni strokovni in jezikovni pregled objavljenih predstavitev primerov dobre prakse. Za vsebinsko in jezikovno ustreznost prilog strokovna skupina konzorcija ne odgovarja.