Trajnostni razvoj, možnost ali nujnost (modul v 2. letniku)

Šola Gimnazija Šentvid
Avtor/-ji primera Vlasta Brvar
Ime/Naslov dejavnosti Trajnostni razvoj, možnost ali nujnost (modul v 2. letniku)
Vrsta dejavnosti Fleksibilna organizacija pouka
Nosilni predmet/-i Biologija, kemija, fizika, geografija
Sodelujoči predmeti Vsi predmeti programa splošne gimnazije so bili vključeni v seminarske naloge (vsak učitelj je predlagal tri naslove in bil mentor pri izdelavi seminarske naloge največ trem dijakom).
Trajanje (število ur) 35 ur  pouka in dodatno izdelava seminarske naloge, ki so jo dijaki napisali v treh mesecih.
Število ponovitev 4 ponovitve
Ciljna skupina Dijaki splošnih oddelkov, ki imajo eno nerazporejeno uro v predmetniku 2. letnika.
Število vključenih dijakov 93 dijakov
Število sodelujočih učiteljev 4 učitelji (pri izvajanju pouka) in  50 učiteljev (pri seminarskih nalogah)
Zunanji sodelavci; institucije Doc. dr. Elizabeta Tratar Pirc, Rene Suša (župan občine Ig), člani Društva za opazovanje ptic Slovenije; Društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti Humanitas, Društvo za opazovanje ptic Slovenije, Kino Šiška, uprava občine Ig
Cilji dejavnosti/Učni cilji Pri dijakih želimo razvijati odgovorno ravnanje s hrano, z materialnimi dobrinami, energijo ipd. ter jim privzgojiti odgovoren odnos do narave, saj iz ekosistema ne moremo izstopiti in ga izrabljati iz (varne) razdalje. Spoznanje, da posledice vedno čutijo vse z nami sobivajoče vrste in ne le mi sami, dijakom omogoči kritičen pogled na razvoj.
Kratek opis V urniku sta bili vsakih 14 dni za vse oddelke hkrati predvideni 2 šolski uri za pouk modula. V vsakem splošnem oddelku 2. letnika je 6 ur pouka izvedel učitelj biologije, 6 ur učitelj fizike, 6 ur učitelj kemije in 6 ur učitelj geografije. Učenci so iz različnih zornih kotov spoznavali, kako lahko človeštvo s svojim ravnanjem zmanjša svoj vpliv na ekosisteme in jim omogoči trajnostni razvoj. Zraven pouka pa si je vsak dijak ogledal dva izjemno kakovostna filma (Ekonomija sreče, Smeti), sodeloval na interaktivni razstavi Svet v nakupovalnem vozičku, poslušal predavanje o trajnostnem razvoju doc. dr. Elizabete Tratar Pirc s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in se v maju udeležil ekskurzije na Ljubljansko barje.
Za vsako dejavnost smo učitelji pripravili učni list z vprašanji in nalogami ter jih ocenili. Tako je dijak v šolskem letu pridobil po eno oceno pri biologiji, fiziki, kemiji in geografiji. Dijak je nastalo gradivo zbiral v mapi. Na temo trajnostnega razvoja je vsak dijak pod mentorstvom učitelja izdelal seminarsko nalogo. Naslove smo prispevali vsi učitelji šole, zato je bil nabor vsebin zelo raznolik.
Evalvacija Med poukom z učnimi listi in razgovori z dijaki. Ko smo s poukom modula zaključili, so dijaki odgovorili na kratek evalvacijski vprašalnik. Izvajalci modula smo se sestajali na 14 dni in se pogovorili o lastnih opažanjih in morebitnih problemih.
Ugotovitve Vse načrtovane aktivnosti smo lahko izvedli, ker so bile ure za modul načrtovane v urniku. Dijaki so bili pogosto presenečeni nad podatki, ki so jih izvedeli pri posameznih dejavnostih, in postali kritični celo do količine listov, ki smo jih razdelili pri pouku. Všeč jim je bila raznolikost pouka, predlagali pa so več terenskega dela in še več laboratorijskih vaj.
Dodana vrednost Trajnostni razvoj je pogosto uporabljena besedna zveza pri številnih poglavjih večine predmetov, v političnih razpravah, zasledimo jo v številnih člankih v publikacijah. Z modulom smo tematiko konkretizirali, jo približali starostni skupini, ki do problemov naše civilizacije ne sme biti ravnodušna, in dijakom omogočili, da so spoznali, kako s svojimi navadami in ravnanjem sami vplivajo na trajnostni razvoj našega planeta. Medpredmetna povezanost obravnavanih vsebin je nazorno prikazala kompleksnost okoljskih in družbenih problemov.
 
Prenosljivost Modul kot celota ni prenosljiv. Posamezne učne vsebine pa so sestavni del učnih načrtov različnih predmetov. Z medpredmetnimi povezavami lahko učitelji pri takšnih vsebinah dosežemo večjo kritičnost dijakov do aktualne okoljske in družbene problematike.
Nujni izvedbeni pogoji Najnujnejši pogoj je dobro načrtovanje takšnega načina pouka tako v urniku kot med izvajalci modula. Le na ta način se lahko štirje učitelji povezujejo pri izvajanju različnih dejavnosti med seboj in z dijaki. Pri načrtovanju dela z dijaki je pomembno, da izkušnje dijakov in njihova mnenja vključimo v razpravo o aktualnih problemih.
Strokovna skupina Konzorcija splošnih gimnazij je opravila temeljni strokovni in jezikovni pregled objavljenih predstavitev primerov dobre prakse. Za vsebinsko in jezikovno ustreznost prilog strokovna skupina konzorcija ne odgovarja.