Debata

Šola Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer
Avtor/-ji primera Martina Domajnko
Ime/Naslov dejavnosti Debata
Vrsta dejavnosti Fleksibilna organizacija pouka
Nosilni predmet/-i Slovenščina, angleščina, študij okolja
Sodelujoči predmeti Geografija, sociologija
Trajanje (število ur) 50 ur
Število ponovitev Vsako leto je v okviru OIV 10 ur namenjenih Osnovam debate za vse dijake 1. letnika, pri posameznih predmetih uporabijo učitelji debato kot metodo utrjevanja znanja, člani debatnega krožka sodelujejo na raznih okroglih mizah ter na razpisanih srednješolskih debatnih turnirjih v Sloveniji in tujini.
Ciljna skupina Dijaki 1. letnika (OIV - Osnove debate) in drugi dijaki
Število vključenih dijakov 50 dijakov
Število sodelujočih učiteljev 6 učiteljev
Zunanji sodelavci; institucije Zaposleni pri Za in proti (Zip), Zavodu za kulturo dialoga in bivši debaterji ljutomerske gimnazije; Za in proti (Zip), Zavod za kulturo dialoga Ljubljana in mnoge lokalne institucije, za katere smo pripravili debate na različne teme.
Cilji dejavnosti/Učni cilji
  • Dijakom 1. letnika predstaviti osnove debate (nasprotovanje, argumentiranje, razmišljanje) kot aktivnost, ki je uporabna v različnih situacijah.
  • Dijakom 1. letnika omogočiti v okviru teme Uvod v debato kratek, spontan govor.
  • Poskusiti debatirati na določeno temo.
  • Spoznavanje ali utrjevanje nove snovi pri posameznih predmetih.
  • Samostojno in timsko delo dijakov, delo v parih ali manjših skupinah.
  • Razvijanje retoričnih in komunikacijskih veščin, tudi v tujem jeziku.
  • Spodbujanje zanimanja za aktualno dogajanje v družbi.
  • Razvijanje kritičnega razmišljanja.
  • Sodelovanje na debatnih turnirjih.
Kratek opis Debata je dejavnost, ki je na šoli prisotna že več kot deset let, od začetkov uvajanja formalnega debatiranja v slovenske šole. Na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer se pojavlja na tri načine:
  • kot dejavnost OIV v debatnem klubu v slovenskem in angleškem jeziku;
  • kot del OIV, ki jih šola ponuja vsem dijakom 1. letnika (Uvod v debato);
  • kot metoda dela za usvajanje nove učne snovi ali utrjevanje znanja pri posameznih predmetih.
Debata se je iz dejavnosti OIV razvila tudi v metodo, ki jo uporabljajo posamezni učitelji pri pouku (sociologija, študij okolja, geografija, angleščina, slovenščina). Učitelji na začetku šolskega leta določijo teme, ki so primerne za debato, in nato izpeljano debato ocenijo po predhodno dogovorjenih merilih.
Evalvacija Izpolnjevanje delovnih listov in vrednotenje doseženih rezultatov pri posameznih predmetih.
Ugotovitve Debata je postala prepoznavni del šolanja na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer. Uvod v debato v 1. letniku je namenjen temu, da se z debato srečajo vsi dijaki in se priključijo delovanju debatnega kluba. Tako vsi spoznajo formalno obliko debate. Na tem znanju kasneje gradijo učitelji, ki pri pouku uporabljajo debato kot metodo dela.
Način obravnave snovi preko debate kot aktivne metode je za dijake bolj zanimiv. Pri pouku, kjer se uporablja debata,  je tako več dijakov in so bolj dejavni kot pri tradicionalnem pouku oziroma poslušanju referatov. Pridobivanje znanja preko debate je za udeležence trajnejše in bolj razgibano.
Dodana vrednost
  • Oblika dela z nadarjenimi dijaki.
  • Bolj kompleksen vpogled v obravnavano snov in predvidoma bolj trajno znanje.
  • Aktiviranje večjega števila dijakov pri pouku.
  • Usmerjeno razvijanje retoričnih in komunikacijskih veščin, tudi v tujem jeziku.
  • Spodbujanje zanimanja za aktualno dogajanje v družbi.
Prenosljivost Uporaba debate kot metode dela je možna v katerem koli letniku in tudi programu. Pomembna sta le pravočasno učiteljevo načrtovanje in izbira smiselnih tem, ki so primerne za razvijanje argumentov za in proti.
Nujni izvedbeni pogoji Poznavanje formalne oblike debate, priprava meril za ocenjevanje in motiviranost učiteljev za uporabo debate pri pouku. Tveganje predstavljajo slabo postavljene trditve, ki ne omogočajo debate. Prepričanje učitelja, da je metoda neuporabna, vzame preveč časa in ni dodelana.
Strokovna skupina Konzorcija splošnih gimnazij je opravila temeljni strokovni in jezikovni pregled objavljenih predstavitev primerov dobre prakse. Za vsebinsko in jezikovno ustreznost prilog strokovna skupina konzorcija ne odgovarja.