NADgibko 2014, vikend tabor z nadarjenimi dijaki v Fiesi

Šola Gimnazija Brežice
Avtor/-ji primera Mag. Gordana Rostohar
Ime/Naslov dejavnosti NADgibko 2014, vikend tabor z nadarjenimi dijaki v Fiesi
Vrsta dejavnosti Fleksibilna organizacija pouka
Nosilni predmet/-i Biologija, kemija, športna vzgoja
Sodelujoči predmeti Geografija, ekonomija
Trajanje (število ur) 3 dni
Število ponovitev Ena izvedba brez ponovitve, ponovile so se le posamezne delavnice tabora.
Ciljna skupina
Število vključenih dijakov 28 dijakov
Število sodelujočih učiteljev 4 učitelji (Mirna Malus, prof. biologije; Mateja Strnad Zorec, prof. kemije; Zdenka Senica Grubič, prof. športne vzgoje; mag. Gordana Rostohar, psihologinja, koordinatorica za delo z nadarjenimi dijaki na šoli)
Zunanji sodelavci; institucije Mentor za fotografsko delavnico; Marjan Krebelj, arhitekt; Samanta Makovac, naravovarstvena svetovalka iz Krajinskega parka Strunjan; Franc Malečkar in Violeta Vovko, sodelavca iz Dnevnega centra Ekskurzija na Kras pri CŠOD; CŠOD Breženka, Dnevni center Ekskurzija na Kras pri CŠOD, Krajinski park Strunjan, Luka Koper
Cilji dejavnosti/Učni cilji Cilji tabora so bili:
  • Individualizacija vsebin in didaktično-metodičnih pristopov.
  • Pridobivanje novih znanj in poglabljanje že naučenega.
  • Razvijanje novih veščin in strategij.
  • Eksperimentalno in raziskovalno delo na temo vode v avtentičnem okolju.
  • Razvijanje ustvarjalnosti.
  • Telesno gibalno udejstvovanje.
  • Spodbujanje socialnega razvoja nadarjenih dijakov v medsebojnem druženju.
  • Razvijanje mentorskih odnosov.
Kratek opis Tabor je potekal v Fiesi od 14. do 16. marca 2014. V dopoldanskem programu prvega dne smo imeli vodeni ogled Luke Koper, v katerem so dijaki spoznali začetke Luke Koper, značilnosti dela v luki in njihovega poslovanja ter tudi težave, s katerimi se srečujejo. Popoldan so se dijaki, glede na svoje interese, vključili v kemijsko, biološko ali športno delavnico, zvečer pa je bil seveda neizogiben sprehod do Pirana. Drugi dan smo začeli z delavnicami, že imenovanim se je pridružila še fotografska, ki je svoje delo nadaljevala tudi popoldan, ko je za vse sledil ogled Krajinskega parka Strunjan. Naravovarstvena svetovalka nam je predstavila krajinski park (bili smo prva uradna šolska skupina v njem) in z njo smo šli po na novo oblikovani geološki učni poti v Mesečev zaliv. Zvečer je sledilo poročanje o delavnicah in rezultatih. Zadnji dan je bil namenjen spoznavanju Krasa in njegovega površja (slepih dolin, ponorov, brezen, vrtač, kraških vodonosnikov idr.) ter podzemlja. Obiskali smo jamo Dimnice in v njej spoznavali živalstvo, klimo in speleogenezo.
Evalvacija Izvedli smo kratko pisno evalvacijo za dijake, evalvacijo za mentorje, mentorji pa so evalvacijo izvedli ustno tudi z dijaki ob zaključku delavnic.
Ugotovitve Dijaki so bili z izvedenim taborom in delavnicami zelo zadovoljni, pohvalili so organizacijo in vsebino, predvsem pa sproščenost, ki je vladala vse dni. Pograjali pa so, da smo veliko hodili. Tudi mentorji so vse izvedeno ocenili kot uspešno. Pohvalili so sproščeno, a hkrati delovno vzdušje, razvijanje mentorskih odnosov z dijaki in poudarili odlične pogoje za delo.
Dodana vrednost Za delavnice kemije in biologije, ki so bile izvedene v heterogeni skupini, se je izkazalo, da je bila odločitev za tako izvedbo smotrna, saj je prispevala k prenosu znanja med generacijami.
Prenosljivost Menimo, da bi bilo posodobitev mogoče prenesti tudi v drugačno učno situacijo – kot obliko dela z nadarjenimi dijaki na šoli - v okviru dodatne ponudbe, nikakor pa ne kot redne oblike vzgojno-izobraževalnega dela z vsemi dijaki.
Nujni izvedbeni pogoji Nujni pogoj, da se takšen tabor izvede, je zraven pripravljenosti vodstva, da aktivnost tudi finančno podpre, velika pripravljenost oziroma navdušenje mentorjev in koordinatorja, da se dodatno pripravijo in namenijo tej dejavnosti tudi svoj prosti čas. Zelo pomembno je tudi, da mentorji med seboj dobro sodelujejo; takšen tabor se brez izjemnega sodelovanja vseh ne more uspešno izpeljati. Mentorji morajo ne le poglobljeno obvladati obravnavano materijo, ampak tudi dobro poznati nadarjene dijake, njihove osebnostne značilnosti in biti tudi sami pripravljeni narediti nekaj več. Preprosto morajo biti Mentorji (z veliko začetnico) in takšne na naši gimnaziji na srečo imamo. Tveganje bi predstavljal mentor, ki ne bi znal, vedel ali čutil podobno.
GRADIVA Prilagamo poročila o izvedenih delavnicah, ki so jih izvajali učitelji, in povzetek evalvacije z dijaki.
Strokovna skupina Konzorcija splošnih gimnazij je opravila temeljni strokovni in jezikovni pregled objavljenih predstavitev primerov dobre prakse. Za vsebinsko in jezikovno ustreznost prilog strokovna skupina konzorcija ne odgovarja.