Evrošola

Šola Gimnazija Brežice
Avtor/-ji primera Boštjan Špiler
Ime/Naslov dejavnosti Evrošola
Vrsta dejavnosti Fleksibilna organizacija pouka
Nosilni predmet/-i Evropske študije
Sodelujoči predmeti Tuji jezik, sociologija, študij okolja, zgodovina, informatika, slovenščina
Trajanje (število ur) Več mesecev
Število ponovitev 7-krat, v različnih šolskih letih
Ciljna skupina
Število vključenih dijakov 1 oddelek v vsakem šolskem letu
Število sodelujočih učiteljev 5-10 učiteljev
Zunanji sodelavci; institucije Samo pri dveh izvedbah, in sicer prvič predstavniki Informacijske pisarne Evropskega parlamenta za Slovenijo in drugič evropski poslanec;
Evropski parlament, Informacijska pisarna Evropskega parlamenta za Slovenijo, kabinet evropskega poslanca, avtobusni prevoznik, lokalni mediji.
Cilji dejavnosti/Učni cilji
  • Dijaki spoznajo funkcijo, sestavo in delovanje EU in njenih organov.
  • Dijaki spoznajo delovanje multikulturne ustanove v multikulturni družbi.
  • Dijaki se na področju strokovnih vsebin sporazumevajo v tujem jeziku s svojimi vrstniki iz različnih evropskih držav.
  • Dijaki se pripravijo za zgledno predstavljanje Slovenije in domače šole na mednarodnem srečanju.
  • Dijaki se vsebinsko in jezikovno pripravijo za vlogo evropskega poslanca, ki jo bodo zasedli.
  • Dijaki spoznajo geografske in zgodovinske značilnosti Nemčije in Francije, še posebej Alzacije in Strasbourga.
Kratek opis Pri pouku evropskih študij smo se pripravljali na nagradni kviz oziroma simulacijo delovanja Evropskega parlamenta, ki ju je pripravila Informacijska pisarna Evropskega parlamenta za Slovenijo. Priprava je bila vsebinska in taktična. Med šolskima letoma 2007/2008 in 2012/2013 smo z uspehom na tekmovanju vsako leto dobili subvencijo Evropskega parlamenta za sodelovanje v Evrošoli. Evrošola je potekala v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. Udeležili so se je dijaki in mentorji iz držav članic EU. Dijaki so zavzeli mesta evropskih poslancev, teme razprav so bile vnaprej znane. Razprave so potekale v angleščini, nemščini, francoščini, italijanščini ali španščini. Simultano prevajanje je potekalo le v teh jezikih, torej ne v slovenščini.
Evrošolo smo vedno razširili tudi v večdnevno medpredmetno ekskurzijo. Med osvojitvijo nagrade in odhodom na pot smo se pri predmetu evropske študije temeljito pripravljali na projekt. Vsebina priprav in potrebna jezikovna priprava sta nas silili k medpredmetnemu povezovanju in reorganizaciji urnika. Leta 2011 je pri pouku evropskih študij potekala tudi jezikovna priprava, saj je takrat pri pouku tega predmeta sodelovala tudi tuja učiteljica angleščine. Delo pri predmetu je potekalo skupinsko in frontalno, dijaki so iskali in študirali vire, pripravljali govorne nastope v slovenščini in angleščini. Organizacijske aktivnosti smo pogosto prenesli k razrednim uram, še posebej v dveh primerih, ko je nagrado dobil oddelek, ki v predmetniku ni imel evropskih študij.
Pri vsebinski pripravi dijakov so kot mentorji sodelovali tudi številni učitelji drugih predmetov. K sodelovanju smo povabili učitelje sociologije, psihologije, zgodovine, geografije, biologije, kemije, informatike, okoljskih študij, angleščine, nemščine in francoščine. Na pomoč so vsi radi priskočili.
Pred začetkom vsebinskih priprav na Evrošolo je bilo treba sklicati sestanek nosilca projekta s sodelujočimi mentorji, na katerem smo se pogovorili o poteku priprav, da je bilo naše delo z dijaki usklajeno. Dijake je bilo treba razdeliti v šest vsebinsko različnih skupin. Vsaka se je morala poleg priprave pri pouku evropskih študij srečevati na konzultacijah pri učiteljih sodelujočih predmetov. Vsaka skupina je morala poiskati strokovno literaturo in vire o svoji temi, jih preučiti, oblikovati svoja stališča z argumenti, predloge za spremembe oziroma možne ukrepe ter pripraviti vsebinski besednjak v tujem jeziku. Rezultate so morali predstaviti in se soočiti z mentorjem v slovenščini, potem pa še z učiteljem angleščine v angleščini. Končno predstavitev, ki je bila ocenjena po kriterijih, izdelanih za ocenjevanje govornih nastopov, so opravili še pri predmetu evropske študije.
Del priprav je bila tudi izdelava predstavitve naše šole, Brežic in Slovenije v tujem jeziku za druge udeležence Evrošole. Običajno smo pripravili predstavitve v treh ali dveh jezikih ter s slovenskim pozdravom in zahvalo.
Evalvacija Evalvacijsko anketo je opravil že Evropski parlament v razpravljalni dvorani. Po prihodu domov smo v razredu opravili evalvacijski pogovor. Ob koncu šolskega leta smo z anketo opravili vrednotenje predmeta evropske študije, kjer so dijaki v odgovorih zelo veliko pisali prav o Evrošoli. Sam pa sem kot učitelj s samorefleksijo iz leta v leto izboljševal način in učinkovitost priprave na Evrošolo. Neke vrste evalvacija je bilo tudi preverjanje znanja, pri katerem se je pokazalo, da je bil projekt tudi v tem pogledu zelo uspešen. Dijaki so po sodelovanju v Evrošoli napisali številna poročila in članke v šolskem in lokalnem časopisu. Svoja mnenja so podali tudi učitelji, ki so se Evrošole udeležili kot spremljevalci, ter starši pri pogovornih urah.
Evalvacija je lahko tudi kvantitativna, saj se je dalo prešteti vse dijake, ki so se v razpravah Evrošole aktivno vključevali, prav tako tudi pogostost oglašanja posameznega dijaka.
Ugotovitve Projekt je omogočal izkustveno učenje o razvoju in delovanju EU, neposredno sodelovanje v strokovnem in medkulturnem dialogu, evropsko dimenzijo pouka geografije in drugih predmetov. Evrošola se je izkazala kot odlična priložnost za državljansko vzgojo. Omogočila je, da smo sklenili nova prijateljstva, začeli sodelovati celo z novo partnersko šolo iz Finske, s katero smo izvedli mednarodno izmenjavo. Dijaki so v poročilih za medije vedno izrazili, kako je bil projekt uspešen, saj jim je dal veliko novih spoznanj in izkušenj.
Ker smo imeli možnost večkrat sodelovati v Evrošoli, sem vsakokratne samorefleksije s pridom izkoristil v naslednjih ponovitvah, ki so bile vse boljše, dijaki pa bolje pripravljeni in tudi dejavnejši. To se je kazalo tudi tako, da so v kasnejših Evrošolah naši dijaki pogosteje prevzemali funkcije poročevalcev, voditeljev posameznih delovnih skupin ipd. Učitelji, ki so se v teh letih udeležili Evrošole (približno 15), so brez izjeme projekt pohvalili. Zadovoljstvo so izražali tudi starši.
Pomembna ugotovitev refleksijskega pogovora v razredu je bila tudi ta, da so dijaki ob vodenem pogovoru spoznali, da so bili lahko zaradi dobre pripravljenosti na Evrošolo in ekskurzijo v Strasbourg dejavnejši, uspešnejši, zadovoljnejši, lahko so bolj uživali. Dostojno so zastopali Slovenijo in našo šolo ter tako tudi opravičili velika denarna sredstva, ki nam jih Evropski parlament ni dal kot nagrado, ampak kot možnost, da se o EU poučimo in spoznanja ter dobre ideje in izkušnje ponesemo v domače okolje.
Dodana vrednost Dodane vrednosti je veliko.
  • Dejaven je vsak dijak, saj vsakdo dobi zadolžitev in je soodgovoren za uspeh na tekmovanju in v Evrošoli.
  • Dobro povezovanje razreda pri tekmovanju.
  • Zelo učinkovita državljanska vzgoja, ki temelji na izkustvenem učenju.
  • Možnost za razvijanje odgovornosti (do evropske subvencije, svoje države in šole, mentorja, sošolca itd.).
  • Moderen in privlačen učni pristop.
  • “Naravno” medpredmetno povezovanje.
  • Uspešno usvajanje novega znanja in utrjevanje starega.
  • Razvijanje dobre samopodobe.
  • Promocija šole in predmeta evropske študije.
Prenosljivost Dejavnost je ob dveh pogojih povsem prenosljiva. Prvi pogoj je pridobitev denarnih sredstev, drugi pa, da predmet, pri katerem pouk organiziraš nekaj mesecev tako, da je podrejen enemu projektu, ni tik pred maturo. Dvakrat smo se na Evrošolo sicer pripravljali zunaj predmeta evropske študije, a je to organizacijsko težje, težje pa se dosežejo tudi vsi uspehi, na katere smo bili sicer zelo ponosni.
Nujni izvedbeni pogoji Denarna subvencija, volja za delo pri učitelju, ki je pogoj tudi za motivacijo dijakov, pomoč kolegov na šoli, ki sprejmejo mentorstvo pri vsebinskih ali jezikovnih pripravah dijakov.
Strokovna skupina Konzorcija splošnih gimnazij je opravila temeljni strokovni in jezikovni pregled objavljenih predstavitev primerov dobre prakse. Za vsebinsko in jezikovno ustreznost prilog strokovna skupina konzorcija ne odgovarja.