Inovativni oddelek

Šola Zavod Antona Martina Slomška, Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška
Avtor/-ji primera Bernardka Radej
Ime/Naslov dejavnosti Inovativni oddelek
Vrsta dejavnosti Uporaba računalniških programov; uporaba računalnika pri pouku; postavitev, uporaba in delovanje v spletnih okoljih; uporaba e-učbenikov in e-gradiv; inovativni pristopi pri učenju in poučevanju s pomočjo tabličnih računalnikov
Nosilni predmet/-i Vsi predmeti
Sodelujoči predmeti -
Trajanje (število ur) 40 ur na teden
Število ponovitev Vpisano imamo že drugo generacijo dijakov inovativnega oddelka (prvi vpis v šolskem letu 2012/2013). V šolskem letu 2014/2015 bo vpisana tretja generacija (32 dijakov).
Ciljna skupina Dijaki vseh letnikov
Število vključenih dijakov 31 + 33 = 62 dijakov (+ 32 = 94 dijakov)
Število sodelujočih učiteljev 17 učiteljev
Zunanji sodelavci; institucije Strokovnjaki Microsofta Slovenije, John Collick, dr. Ranko Rajović, sodelavci ZRSŠ, svetovalci ZRSŠ za posamezna predmetna področja; Microsoft, Zavod RS za šolstvo, Creative Classroom Lab, European Studies Programme, CMEPIUS
Cilji dejavnosti/Učni cilji Cilj inovativnega oddelka je celostno vzgajati in izobraževati dijake, ki bodo dejavni v vseh fazah procesa učenja (načrtovanje, iskanje informacij in znanj s pomočjo učiteljev in sošolcev, uporaba informacij, samoiniciativnost in radovednost, odgovornost za lastno delo in odločitve, spodbujanje timskega dela) in ob tem smiselno uporabljati IKT ter različne e-vsebine in e-storitve.
Kratek opis Dijaki so se naučili uporabe različnih orodij, ki jih potrebujejo pri pouku, v 1. letniku v sklopu 35 ur izbirnega predmeta informatika. Aprila 2013 je bil izveden avtentični pouk na Poljskem in na Dunaju, kjer smo z medpredmetnimi povezavami uresničili cilje različnih predmetnih področij. Dijaki so sodelovali v vseh fazah učnega procesa (načrtovanje poti in učnih obveznosti, zbiranje podatkov, priprava predstavitev in izvedba na terenu, oddajanje poročil in predstavitev dela), kar daje takšnemu pouku dodatno težo. Analiza avtentičnega pouka je pokazala dvoje:
  • takšen pouk je bistveno bolj zanimiv, čeprav zahteva več priprave in je bolj naporen;
  • pomnjenje stvari, ki so doživete, je bilo večje kot v razredu.
Opravljena je bila analiza dela v inovativnem oddelku v šolskem letu 2012/2013, in sicer spletna anketa za dijake, učitelje in starše. Pogovor ob rezultatih je bil osnova za načrtovanje dela v tekočem šolskem letu in za  opredelitev prednostnih nalog za dijake in učitelje.
Permanentno izobraževanje učiteljev inovativnega oddelka (redna srečanja vsak 1. in 3. četrtek v mesecu od 13.30 do 15.00), ki so bila namenjena pregledu obetavnih praks (predstavitev izvedenih učnih ur ter ob tem učenje uporabe novih tehnologij, preizkušanje aktivnih metod dela, ki jih učitelji uporabljamo v razredu), je bilo izredno koristno. Zelo pozitivno ocenjujemo kritično prijateljevanje med kolegi ter prikaze izvedenih učnih ur, kjer se lahko konkretno in skozi praktično učenje naučimo uporabe različnih orodij in storitev. Naša redna srečanja v začetnem delu vedno izkoristimo tudi za pogovor o aktualnem dogajanju v razredu (veselje, napredek, izzivi, želje in potrebe, težave in vse ostalo, kar zadeva vse vpletene v pedagoškem procesu, to je dijake, učitelje in starše).
Organizirali smo praktično izobraževanje z Johnom Collickom na temo Kako uspešno predstavim, kar želim povedati. Udeleženci so bili vsi dijaki inovativnega razreda ter celoten učiteljski zbor (ne le tisti, ki so vključeni v inovacijski projekt).
Dijaki so v marcu 2014 opravili terensko delo, in sicer avtentični pouk v Londonu, kjer smo želeli zunaj zidov učilnic doseči različne cilje učnih načrtov posameznih predmetov. Zbiranje sredstev za izvedbo terenskega dela je bilo tokrat v rokah dijakov. S svojimi idejami in njihovo realizacijo so zbrali sredstva za ogled muzikala Billy Elliot v Victoria Palace Theatre v Londonu, ki so jih namenili za nakup vstopnic za vse dijake. Naredili so svojo spletno stran (za zbiranje prispevkov), svoj razred in svojo terensko delo so predstavili na lokalnem radiu Brezje in z dobrodelno tržnico (izdelovali so voščilnice, ponujali domače pecivo, ki so ga sami pekli, nakit in domače milo) zbrali dovolj sredstev za stroške ogleda predstave.
Konec decembra 2014 smo za dijake pripravili tridnevno praktično učenje o fotografiji in videu, ki ju pogosto uporabljajo pri svojem delu. Rezultat projektnih dni so bili izoblikovani kriteriji za “dobro” fotografijo, ki so jih pripravili dijaki sami in jih sedaj uporabljamo kot kriterije za vrednotenje različnih poročil in prispevkov.
Dijaki so samostojno pripravili dve 20-minutni delavnici (predstavitve pri predmetih geografija in Slovenija v svetu - kviz v angleškem jeziku) za informativni dan (februar 2014), na katerem so delo in življenje na šoli predstavljali osnovnošolcem.
Povezovanje različnih pristopov k uporabi novih tehnologij ter sodelovanje učiteljev v projektu Inovativne pedagogike 1:1 in Creative Classroom Lab Project omogočajo:
  • prenos spoznanj in različne možnosti za osebno in strokovno izobraževanje na različnih področjih (kritično mišljenje, uporaba različnih e-vsebin in e-storitev, projektno in  sodelovalno delo);
  • delo na daljavo;
  • sodelovanje s kolegi v Sloveniji in tujini;
  • udeležba na spletnih seminarjih.
Prenos ključnih spoznanj o uporabi IKT v sklopu Microsoftove mentorske šole daje nove ideje in možnosti za sodelovanje z drugimi doma in po svetu, ki imajo že več izkušenj in primerov obetavne prakse.
Evalvacija Refleksija je potekala na treh ravneh (vključeni so bili dijaki, učitelji in starši). V spletnih vprašalnikih, povzetih po raziskavi PILRS, so dijaki izrazili zadovoljstvo s smiselno uporabo tablic (te so bile orodje in ne glavni vir dela) ter kritično vrednotili posamezne predmete in navajali konkretne primere, kjer se jim je zdela uporaba smiselna.
V oceni učiteljev je bilo zaslediti predvsem časovno omejenost pri uporabi inovativnih metod (tudi IKT), ki ne le v pripravi, ampak tudi pri izvedbi vzamejo veliko časa (tudi razred je zelo velik - 33 dijakov) in zelo radoveden, kar smo si seveda želeli.
Starši ugotavljajo, da je bil odveč strah, da bodo dijaki vse dneve uporabljali tablice, saj so tudi zelo komunikativni in vešči v socialnih stikih. Pomembna ugotovitev vseh je, da dijaki zelo radi hodijo v šolo (zelo malo so manjkali, najmanj na vsej šoli), ker imajo občutek, da bodo zamudili kaj pomembnega in zanimivega. S tem je povezan tudi naš cilj - zelo dober učni uspeh, ki so ga dijaki dosegli ob koncu šolskega leta (le dva dijaka sta imela vsak po eno negativno oceno, povprečna ocena vseh ocen v razredu v šolskem letu pa je bila 3,75).
Ugotovitve Izkušnje preteklega šolskega leta kažejo, da so dijaki po začetnem navdušenju uporabo opreme postavili na stran in da njena uporaba ni več tako zaželena, ampak si želijo predvsem veliko aktivnih metod dela, možnost spraševanja ter samostojne naloge, s katerimi lahko pokažejo svojo kreativnost in ustvarjalnost. Ugotavljajo tudi, da je tehnologija res le pripomoček za delo in ne bistvo učnega procesa.
Učitelji še vedno velikokrat razmišljamo, da je uporaba e-tablice ali druge tehnologije le dodatek k rednemu delu in še vedno dijake (pre)večkrat dvojno zaposlujemo.
Sodelovanje vseh vključenih v izobraževalni proces je bilo redno in korektno. Govorilne ure za dijake, sodelovanje s starši, podpora šolske svetovalne službe dijakom in učiteljem ter zgledno sodelovanje in podpora s strani vodstva šole  prispevajo k uspešnosti in zadovoljstvu dijakov, učiteljev in staršev.
Dodana vrednost
  • Raznolikost uporabe metod in tehnik dela pri pouku ter več kolegialnega/kritičnega prijateljevanja med kolegi.
  • Zavedanje, da je IKT le orodje in ne vsebina dela.
  • Velik pomen izmenjave dobrih praks in uporabe različnih že obstoječih orodij, e-gradiv in e-storitev.
Prenosljivost Pomembna je postopna in kontinuirana priprava učiteljskega zbora na nov pristop k poučevanju ter zavedanje o pomenu spremembe celotne pedagoške paradigme s preusmeritvijo na razvijanje različnih ključnih kompetenc.
Nujni izvedbeni pogoji Sodelovanje in podpora vodstva šole in staršev. Materialni pogoji (če je potrebna, soudeležba pri nakupu/najemu naprav).
Strokovna skupina Konzorcija splošnih gimnazij je opravila temeljni strokovni in jezikovni pregled objavljenih predstavitev primerov dobre prakse. Za vsebinsko in jezikovno ustreznost prilog strokovna skupina konzorcija ne odgovarja.